V torek je na Nova24TV potekalo predvolilno soočenje mladih predstavnic strank, ki se borijo za vstop v Evropski parlament. Ob vse manjši volilni udeležbi si namreč stranke prizadevajo za to, da bi na volitve privabile čim več mladih. Slednjim se poskušajo približati predvsem z objavami na družbenih omrežjih. Večina se osredotoča na področja izobraževanja, zaposlovanja, stanovanj in družinskega življenja, kar so bile tudi glavne teme tokratnega soočenja, ki ga je vodil Luka Svetina.
Gostje na soočenju, na katerem se je govorilo predvsem o temah, ki zadevajo mlade, so bile: Alja Domjan, skupna lista Slovenske demokratske stranke in Slovenske ljudske stranke (SDS+SLS), Neva Grašič, Socialni demokrati (SD) in Jasna Ružicki, Lista Marjana Šarca (LMŠ).
Zakaj se mladi še vedno ne odločajo, da bi šli na volitve, oddali svoj glas?
Uvodni del soočenja je bil posvečen vprašanju, kaj bi bilo treba storiti, da bi mladi v večjem številu odšli na volitve. Domjanova je dejala, da imajo pri tem najpomembnejšo vlogo ravno mladi kandidati, ki so dolžni svoja stališča predstaviti jasno ter jih približati mladim. Grašičeva je pri tem poudarila, da mladi večinoma izražajo pozitivno naravnanost EU, da pa “bremena ekonomske, socialne, okoljske in politične nestabilnosti preveč prelagamo na najmanjše generacije“. Podobnega mnenja je bila tudi Ružickijeva, ki je razložila, da mladi sicer so aktivni, a predvsem na lokalni ravni in v mladinskih organizacijah. K večji udeležbi na volitvah bi jih lahko po njeno spodbudili predvsem mlajši kandidati. Ob tem je poudarila, da bi bilo za prihodnost EU najbolje, če bi bili v naslednjem sklicu Evropskega parlamenta enakomerno zastopani tako starejši kot mlajši politiki.
Ali mladi dobro poznajo delovanje EU?
Druga tema soočenja je bilo poznavanje delovanja EU med mladimi. Domjanova je v navezavi na omenjeno tematiko predstavila uspešno delovanje slovenskih poslancev Evropske ljudske stranke (EPP), ki “so v neprestanem stiku z volivci, ponujajo pripravništva in stažiranja v Evropskem parlamentu ter tako mladim približujejo EU“. Grašičeva je ob tem opozorila zlasti na to, da se je Evropska komisija v tem mandatu preveč osredotočala na kapital in premalo na rešitve, ki so blizu ljudem. Ružickijeva pa je dodala, da določena izobrazba o EU med mladimi je razširjena, kar je tudi posledica tega, da se na različnih šolah obeležuje dan Evrope. Ob tem pa je vendarle opozorila, da se v procesu izobraževanja premalo poudarja, kaj nam je EU prinesla, kakšne organe ima in kaj EU sploh je.
Izobraževanje v okviru programa Erasmus+
V tretjem delu soočenja so kandidatke predstavile svoje mnenje o programu Erasmus+, v okviru katerega se dogaja množična izmenjava med študenti držav članic EU. Domjanova je poudarila pomen dr. Milan Zvera, ki je v tem mandatu omenjenemu programu zagotovil kar 450 milijard evrov več denarja ter s tem še več mladim omogočil, da odidejo študirat v tujino ter si tam naberejo izkušnje, pridobijo neformalne kompetence in potem to unovčijo na trgu dela. Ob tem je dodala: “Dejstvo je, da so mladi, ki gredo v tujino, bolj zaposljivi in konkurenčni.” Tudi Grašičeva se je strinjala, da gre pri programu Erasmus+ za enega največjih gradnikov evropske skupnosti in evropske zavesti, Ružickijeva pa je pri tem poudarila tudi pomen drugih evropskih projektov za povezovanje mladih, med katerimi je izpostavila zlasti Mladinske izmenjave in Evropsko solidarnostno enoto.
Beg možganov
Ena izmed tem soočenja je bila tudi problematika “bega možganov”. V povezavi s tem je Domjanova poudarila, da Slovenija ne spodbuja dovolj novih tehnologij in podjetij, kjer bi se mladi lahko zaposlili, zaradi česar se selijo v tujino. Ob tem je opozorila na slabo črpanje evropskih sredstev. Grašičeva je dodala, da odprtost in mobilnost nista nekaj slabega, saj se s t. i. kroženjem možganov povečujeta kompetentnost in inovativnost naše celotne skupnosti. Ružickijeva pa je dodala, da se bo, če bo izvoljena, borila za to, da bodo bolj priznana tudi neformalno pridobljena znanja.
Centralizacija Slovenije iz leta v leto večja
Pogovor je tekel tudi o centralizaciji Slovenije, ki je iz leta v leto večja. Domjanova je pri tem poudarila, da kandidati na skupni listi SDS in SLS podpirajo enakomeren razvoj Slovenije. Ob tem je dodala, da SDS že več let opozarja na nujnost decentralizacije: “Upam, da se bo vlada začela zavedati pomena, da se vse regije razvijajo enakomerno.” Z Domjanovo se je strinjala tudi Grašičeva, ki je poudarila pomen kohezijske politike in investicij v trajnostno mobilnost. Ružickijeva je pri tem opozorila na možnosti financiranja mladih kmetov ter dodala, da bi se, če birokratski postopki ne bi bili tako zapleteni, na evropski ravni zagotovo počrpalo veliko več sredstev. V povezavi s črpanjem sredstev je Domjanova opozorila na neuspešnost vlade Marjana Šarca na tem področju.
Stanovanjska politika
Pri tematiki družinske in stanovanjske problematike sta Ružickijeva in Grašičeva poudarili pomen izgradnje novih neprofitnih stanovanj ter določenih skladov, ki bi mladim olajšala dostop do stanovanj, obenem pa sta poskušali prikriti dejstvo, da so za katastrofalno stanje na področju dostopnosti stanovanj za mlade odgovorne ravno vlade, v katerih sta oziroma sodelujeta njuni stranki. Domjanova je v zvezi s tem poudarila, da je bila edina vlada, ki je doslej namenila denar za stanovanjsko problematiko, vlada pod vodstvom SDS.
Družinska politika
Večje razlike med kandidatkami so se pokazale tudi na področju družinske politike. Domjanova je opozorila na velik problem zniževanja rodnosti v Sloveniji, pri čemer je kot primere dobrih praks predstavila sosednji državi Madžarsko in Avstrijo. Dodala je, da je potrebno v ospredje prizadevanj postaviti slovensko družino. Grašičeva je na drugi strani bolj poudarila problematiko socialne izključenosti pri otrocih, Ružickijeva pa, da je Slovenija na področju socialne podpore mladim družinam drugim državam EU lahko za zgled.
Enakost spolov
Ob koncu so kandidatke spregovorile še o enakosti spolov. Domjanova je poudarila, da si ne prizadeva za to, da bi bile ženske enake kot moški, ampak za to, da bi imele enake možnosti kot moški, Grašičeva pa je poudarila, da se za razliko od Domjanove zavzema za uveljavitev kvot v politiki in gospodarstvu. Ružickijeva je ob tem poudarila, da si ne smemo prizadevati le za enakopravnost žensk, ampak tudi za večjo vključenost mladih v politiko.
M. D.