fbpx

[Video] Strokovnjaki izpostavili, da je obveznost države, da poskrbi za zdravje svojih državljanov – tudi z obveznim cepljenjem

Foto: STA

Država je dolžna svojim državljanom zagotavljati zdravo okolje, kar v primeru epidemije nalezljive bolezni vključuje tudi uvedbo obveznega cepljenja, so se včeraj strinjali razpravljavci okrogle mize v organizaciji Filozofskega inštituta ZRC SAZU. Spomnili so, da uvedbo obveznega cepljenja ob pojavu nove nalezljive bolezni, če za to obstajajo epidemiološki pogoji, predvideva že obstoječi zakon o nalezljivih boleznih (ZNB). Zakon obveznosti nalaga predvsem državi, medtem ko se v javni razpravi kot ključno omenja predvsem odgovorno ravnanje posameznikov.

Odvetnik Dino Bauk je izpostavil obveznost države, ki mora skrbeti za zdravje svojih državljanov, kar pomeni tudi zagotavljanje zadostne precepljenosti prebivalstva v primeru epidemije nalezljive bolezni. Pretekle odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice po njegovih besedah kažejo, da lahko država za zadostno precepljenost poskrbi na različne načine, med njimi je tudi uvedba obveznega cepljenja, je poročala STA.

Bauk je še spomnil, da uvedbo obveznega cepljenja ob pojavu nove nalezljive bolezni, če za to obstajajo epidemiološki pogoji, predvideva že obstoječi zakon o nalezljivih boleznih (ZNB). Zakon obveznosti nalaga predvsem državi, medtem ko se v javni razpravi kot ključno omenja predvsem odgovorno ravnanje posameznikov, je poudaril. Tadej Troha s Filozofskega inštituta ZRC SAZU je spomnil, da bi uvedbo obveznega cepljenja morali predlagati epidemiologi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), česar niso storili. Spraševal se je o možnih razlogih za tako odločitev. Znanstvenica Zarja Muršič je pojasnila, da je v takšno odločitev najverjetneje vodilo prepričanje, da bi uvedba obveznega cepljenja na dolgi rok vodila v še dodaten upad zaupanja v cepljenje. A cepljenje bi na dolgi rok preprečevalo možnost širjenja okužb, in država bi za to morala poskrbeti, na NIJZ pa se po njeni oceni s tem vidikom ne ukvarjajo.

Necepljeni posegajo v pravico do zdravja sebe in drugih, pravna stroka je zatajila
Tudi če bi NIJZ predlagal uvedbo obveznega cepljenja, Bauk dvomi, da bi se zdravstveni minister Janez Poklukar odločil zanj. Zaradi očitkov o nedorečenosti ZNB bo morebitno odločitev o obveznem cepljenju proti covidu-19 verjetno moral sprejeti DZ, ki pa zaradi še vedno trajajoče epidemije covida-19 ne bi odločal v nevtralnih okoliščinah. Politične stranke bi odločitev sprejele tudi z ozirom na prihajajoče parlamentarne volitve, je dodal. Bauk je bil kritičen do pravne stroke, ki je po njegovem mnenju v obdobju epidemije zatajila, ker ljudem ni dovolj dobro pojasnila, kaj so pravice in dolžnosti posameznika. Necepljeni posegajo v pravico do zdravja sebe in drugih, je dejal. Ob tem po njegovem mnenju uvedba obveznega cepljenja zgolj starejše populacije ni rešitev, saj je znano, da po cepljenju razvijejo nekoliko slabši imunski odziv.

Foto: YouTube

Debata o uvedbi obveznega cepljenja je koristna
Filozof Peter Klepec je poudaril pomen cepiv, kar se je pokazalo tudi pri boju z otroškimi boleznimi. Ukrepi za omejevanje širjenja okužb zgodovinsko gledano tako v obdobju pandemije covida-19 niso nič novega, so pa pri pojavu novih bolezni vsakič nekonsistentni, je ocenil. Kritiziral pa je izvedbo kampanje promocije cepljenja v Sloveniji, ki je po njegovi oceni nosila sporočilo, “naj se posameznik cepi, ker ni neumen“. Zmerjanje tistih, ki so skeptični do cepljenja, z neumnimi, po njegovem mnenju ni produktivno. Kampanja cepljenja je po mnenju Klepca ponujala takojšno rešitev, morala pa bi poudarjati dolgoročni pomen cepljenja. S tem se je strinjala tudi Muršičeva, ki je spomnila na večkratne spremembe strategije cepljenja, ki so po njenem mnenju vodile v večanje nezaupanja v proces cepljenja. K temu so pripomogle tudi dolge čakalne vrste pred cepilnimi centri, denar za promocijo cepljenja pa so dobile spletne strani, ki so v preteklosti nasprotovale cepljenju, je dodala. Troha pa je še izpostavil, da je debata o uvedbi obveznega cepljenja koristna, najslabše pa je, če o tem ne govorimo. Spomnil je, da med poslanci in političnimi strankami doslej nihče ni jasno izrazil podpore obveznemu cepljenju ali vsaj pozval k debati o tem.

Sara Bertoncelj