fbpx

[Video] Tako se je ponižala vladna ekipa, da bi Goloba oprala hudih obtožb o pritiskih na Policijo

Foto: STA

Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je, kot je napovedala, premierju Robertu Golobu po vrnitvi s službene poti v Bruslju poslala odstopno izjavo, so za STA potrdili na ministrstvu. Golob je že napovedal, da jo bo sprejel, saj je izgubila njegovo zaupanje. Spomnimo, da bi si zaupanje povrnila, če bi, kot ji je po njenih besedah ponudil premier, iz policije odpustila določeno osebo, ki se je očitno zamerila nekomu iz Golobove kroga, ministrica pa je to zavrnila. Poglejmo še enkrat, kako so se Golobovi trudili prikazati, da smo poročilo v. d. generalnega direktorja Boštjana Lindava razumeli povsem narobe – gre za tipično manipulacijo oz. “gaslighting”.

Kot smo že pisali, je v začetku tega tedna premier Robert Golob od notranje ministrice Tatjana Bobnar in v. d. generalnega direktorja Boštjana Lindava zahteval poročilo o domnevnih političnih pritiskih – kar je tudi dobil, a mu očitno zapisano ni bilo po godu. Ko sta obe pismi oziroma poročili prišli v javnost (kar naj bi si želel tudi Golob), je postala glavna vloga Golobovih prepričevanje, da smo v prvo vse skupaj prebrali narobe. Torej, če smo razumeli, da Bobnarjeva in Lindav opisujeta pritiske, smo se zagotovo zmotili. Da bi bilo prepričevanje bolj verjetno, so medijem poslali “dopolnilo” poročila Lindava (pod katerega se je sicer podpisal njegov namestnik), v boj pa so poslali tudi pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan.

Švarc Pipanova je med drugim povedala, da predsednik vlade lahko odreagira, če minister “neustrezno izvršuje svojo funkcijo, če opušča njeno izvrševanje ali funkcije ne izvršuje”. Kar je precej čudno, sploh glede na to, da je Golob še pred tednom trdil, da ministrici Bobnarjevi povsem zaupa, da dobro dela in da izpolnjuje koalicijske zaveze. Pravosodna ministrica je tudi poudarila, da so po tem, ko so preučili poročilo Lindava, ugotovili, da iz njega ne izhajajo nikakršni politični pritiski na operativno delovanje policije. Ministričino početje bi lahko označili za “gaslighting” – gre za manipulacijo, ki je dobila ime po ameriškem filmu iz leta 1944. V filmu je mož svojo ženo prepričeval, da njeno dojemanje realnosti ni resnično in jo tako povsem spravil ob um ter jo dobil pod svoj nadzor. To taktiko pogosto uporabljajo osebe z narcisistično motnjo osebnosti in sorodnimi motnjami – očitno pa tudi vlada Roberta Goloba. V poročilu Lindava se lahko namreč na lastne oči prepričamo, da na petih straneh opisuje, na kakšen način je prihajalo do pritiskov, Golobovi pa nas želijo prepričati, da  piše ravno nasprotno, torej da političnih pritiskov ni bilo.

Ministrica potrdila, da gre zgolj za revanšizem, strokovnost pa pomeni manj kot nič
Švarc Pipanova je glede tega, da mora biti policija kadrovsko neodvisna od politike, pojasnila, da je policija organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve in da po svojem ustavnopravnem položaju ni neodvisen ali samostojen državni organ. Zanimivo, pa toliko je bilo govora o depolitizaciji in posledičnem čiščenju kadrov iz časa vlade Janeza Janše. Besede ministrice so tako zgolj potrditev, da gre za čisti revanšizem. Seveda smo je gotovo spet narobe razumeli. Na novinarski konferenci je govoril tudi državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Branko Lobnikar – pisali smo že, da po njegovih besedah lahko sklepamo, da si želi ministrski stolček. “Predsednik vlade ali ministrica za notranje zadeve od kogar koli zahteva, da pojasni način delovanja organa, da se vlada, premier ali ministrica seznanijo s težavami, izzivi. Torej ni nič narobe, če predsednik vlade želi imeti pogovor z generalnim direktorjem policije, še več, vlada lahko deluje zgolj in samo tako, da komunicira z vsemi organi, ki izvajajo zakonodajo v Republiki Sloveniji,” je med drugim dejal. Spet zanimivo, saj smo zadnji dve leti poslušali, kako minister ničesar ne sme reči policiji, kaj šele premier. Ja, v svobodi je pač “drugače”, tudi političnim pritiskom se v teh časih reče politične usmeritve. Lobnikar je še poudaril, da če predsednik vlade povabi direktorja policije na pogovor, to ni vmešavanje v policijo, pač pa normalno izvajanje oblasti v demokratični družbi.

Potem je tu še varovanje predsednika vlade, ki naj bi ga varovali policisti, ki so jih brez vednosti ministrice in v. d. generalnega direktorja policije premestili iz policije. Tudi to je po besedah Lobnikarja povsem običajno. Postopek varovanja Goloba je torej “običajen”, čeprav se je do sedaj zgodil zgolj enkrat. Še to ne, ker takrat policisti niso bili premeščeni in so delovali v sklopu policijskega centra za varovanje in zaščito. Pa v času vlade Janeza Drnovška so verjetno tudi veliko bolje varnostno preverili policiste v skupini za varovanje – tokrat niso imeli tako srečne roke, saj sta v skupini vsaj dva z ne tako brezmadežnim CV-jem. Bomo videli, če si je Lobnikar s svojim lakajskim nastopom prislužil mesto notranjega ministra.

In potem je v bila na novinarski konferenci še državna sekretarka v kabinetu vlade Maša Kociper, ki se ji zdi pri celotni zgodbi najbolj sporno to, da si direktor Policije upa odpreti usta. “Meni se zdi predvsem sporno, da nekdo pompozno v javnosti napove vplivanje politike na Policijo, potem pa ugotovimo, da gre za en pogovor,” je dejala in niti ni vedela, kako naj dokonča svoj izmišljeni stavek. Videti je torej, da sta Lindav in Bobnarjeva, čeprav leva, preveč strokovna za Goloba, ker nista kadrovala povsem po njegovem dekretu. Kaj je pričakoval, ko je od njiju zahteval poročilo, lahko le ugibamo. Verjetno je računal, da se bosta zbala za svoja položaja in poročilo napisala tako, kot se ga sedaj na vse pretege trudijo interpretirati. A dejstvo je, da gre za najhujši politični pritisk na policijo, mediji pa večinoma molčijo. Ker je pač svoboda in v svobodi so s kreativnim tolmačenjem prava ugotovili, da političnih pritiskov ni bilo.

Odziv Bobnarjeve: zelo negativno me je presenetila tiskovna konferenca
Bobnarjeva je za Delo povedala, da jo je zelo negativno presenetila tiskovna konferenca v četrtek, ko so njeni kolegi, ministrica za pravosodje, državna sekretarka in državni sekretar na tak način pojasnjevali zakonsko podlago, kdo lahko imenuje generalnega direktorja Policije in kdo ne. To je popolnoma jasno. “Res mi je žal, da se to na tak način razčiščuje. Očitno sva s kolegom Lindavom kriva, da sva javno spregovorila, potem ko nama je bila javno izrečena nezaupnica – preden sva karkoli pojasnila – da nisva dovolj »počistila« v Policiji,” je še dejala. Glede Lobnikarjevih pojasnil, da so takšni postopki običajni, pa je dejala, da je to stvar osebne interpretacije. “On lahko ima takšno mnenje, jaz imam pri tem pomisleke,” je pripomnila. Pojasnila je, da ni politični pritisk samo to, da politika daje napotke ali pritiska na vsebino, konkretno na operativno delo. Pritisk politike je tudi to, da določa, kdo naj bo na katerem delovnem mestu. Torej, kdo naj opravlja določene naloge ali kdo jih ne sme.

Po prejemu pisne odstopne izjave ministrice ima premier sedem dni časa, da o odstopu pisno obvesti predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Obvestilo o odstopu se nato uvrsti na dnevni red seje DZ najkasneje v sedmih dneh po prejemu obvestila. Ministrici bo funkcija s tem prenehala. Predsednik vlade mora nato v desetih dneh po prenehanju funkcije ministrice predlagati novega ministra ali obvestiti državni zbor, da bo funkcijo tega ministra začasno opravljal sam ali jo poveril drugemu ministru. Ko bo predlagan, se bo kandidat za novega ministra najprej tri dni in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga predstavil pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora. Če bo njegova predstavitev ocenjena kot uspešna, pa bo moral še skozi sito poslank in poslancev na plenarni seji DZ, piše STA.

Sara Kovač