fbpx

[Video] Vlada v zakonodajni postopek ni poslala niti enega zakona, hkrati pa so v koaliciji zavrnili predloge SDS, ki bi pomagali ljudem in gospodarstvu v prihajajočih težkih mesecih

Poslanec SDS Andrej Hoivik (Foto: Twitter)

Na današnji novinarski konferenci stranke SDS je poslanec Andrej Hoivik govoril o zakonodajnem delu SDS ter predlogih zakonov, ki bi potrebovali široko podporo državnega zbora. “Naj poudarim, da smo vse te zakonske podlage predlagali v luči napornih mesecev, ki nas čakajo,” se je poslanec odzval na očitke, češ da opozicija z vlaganjem zakonov nagaja vladi Roberta Goloba ter izrazil razočaranje nad nekaterimi odločitvami oziroma mnenji aktualne vlade – ki so v nasprotju s predvolilnimi obljubami.

Poslanec Andrej Hoivik je povedal, da danes poteka trideseti dan od prisege 15. vlade RS in ob tem opozoril, da v tem času vlada v državni zbor ni poslala niti enega zakona. Za primerjavo je spomnil na obsežen prvi protikoronski paket, ki je v prvemu valu epidemije pomagal slovenskemu gospodarstvu in prebivalstvu – ta je namreč stopil v veljavo že v prvem mesecu po nastopu vlade Janeza Janše. Spomnil je tudi na ostale protikoronske pakete, s katerimi se je izboljševala kondicija gospodarstva ter ohranjalo delovna mesta.

Ker je aktualna opozicija že prvi dan vložila več zakonov, je bila deležna očitkov, da nagaja vladi Roberta Goloba. “Naj poudarim, da smo vse te zakonske podlage predlagali v luči napornih mesecev, ki nas čakajo,” je poudaril Hoivik ter dodal, da je nekatere zakone vladna koalicija sicer potrdila kot ustrezne, kar v stranki SDS pozdravljajo. V nadaljevanju je izpostavil, da so v stranki razočarani in presenečeni, da je vladna koalicija kot neprimerna ocenila zakon o davku na dodano vrednost in zakon o štipendiranju. “S prvim zakonom bi namreč znižali stopnjo DDV-ja, s trenutnih 22 na 5 odstotkov – za energente kot so zemeljski plin, električna energija in daljinsko ogrevanje,” je pojasnil poslanec in dodal, da bi s tem državljanke in državljani finančno lažje prišli čez jesenske in zimske mesece, ki bodo predvsem z vidika podražitve električne energije velik izziv.

Golobova vlada v svojem mnenju predloga novele tega predloga ne podpira
Zavrnitev zakona o štipendiranju pomeni, da vladna koalicija ne želi, da bi mladi športniki za njihove vrhunske športne dosežke lahko pridobili Zoisovo štipendijo. “Danes in jutri so pred nami še nekateri zelo pomembni zakoni, za izboljšanje blaginje naših državljanov in državljank,” je opozoril Hoivik in jih na kratko tudi predstavil. Ukrep koriščenja odsotnosti z dela zaradi dela brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, do tri dni skupaj, se je med epidemijo izkazal za zelo učinkovitega – tudi z vidika administrativne razbremenitve družinskih zdravnikov. Zato so se v poslanski skupini SDS odločili predlagati, da bi ta ukrep v zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zapisali kot trajnega. Da kratkotrajna bolniška odsotnost brez obiska zdravnika pomeni olajšanje za paciente in razbremenitev zdravstvenega osebja, so zapisali tudi v Zdravniški zbornici in predlagali še več ukrepov, ki bi razbremenili zdravstvo na primarni ravni. Omenjen ukrep je s koncem maja potekel, Hoivik pa je pozval novo vlado, naj razmisli o nadaljevanju te prakse. Golobova vlada v svojem mnenju predloga novele tega predloga sicer ne podpira.

Vlada bi o brezplačnem obroku še razmišljala
Po noveli zakona o šolski prehrani bi bilo šolsko kosilo brezplačno, in sicer za vse učence in dijake, strošek bi kril državni proračun, malico pa bi država financirala v višini 50 odstotkov. “Gre za še en naš odgovor na draginjo, s katero se danes že soočamo, v prihodnjih mesecih pa se napovedujejo nove podražitve,” je pojasnil poslanec. Z novim šolskim letom se bosta med drugim podražila tudi malica in šolsko kosilo. Hoivik je citiral del koalicijske pogodbe, ki pravi: “Vsem učencem bomo zagotovili brezplačno šolsko prehrano. V Sloveniji 21. stoletja ni nobenega upravičenega razloga, da bi bil katerikoli otrok lačen.” Kljub temu pa je vlada v svojem mnenju zapisala, da načeloma podpirajo dostopnost do brezplačnih obrokov, vendar pa je potreben temeljit razmislek, kako to urediti v zakonu – s predlaganimi spremembami se vlada namreč ne strinja. Taka odločitev je povsem nerazumljivo, sploh ob dejstvu, da je stranka SD v predvolilnem obdobju zagotavljala podporo brezplačnemu obroku.


Koalicija si očitno želi, da bi mladi postali bolj naklonjeni nedelu
“V stranki SDS smo presenečeni nad mnenjem vlade Roberta Goloba, ki nasprotuje sprejemu novele zakona o dohodnini, ki vsem mladim do 26. leta starosti omogoča ukinitev plačila dohodnine,” je poudaril poslanec in spomnil, da je tudi Golob v času predvolilne kampanje obljubljal mnoge davčne ugodnosti za mlade. Z zakonskim predlogom stranke SDS in njenega podmladka bi mladi hitreje prišli do prepotrebnih finančnih sredstev v času draginje, imeli bi boljše izhodišče za vstop na trg dela, lažje bi tudi rešili svoje prvo stanovanjsko vprašanje. “Z vidika učinkovitosti ukrepa, je treba upoštevati tudi učinek na strani upravičenosti do socialnih transferjev, ki so vezani na materialni položaj posameznika oziroma družine, saj se z zmanjševanjem davčne obveznosti povečuje razpoložljivi dohodek; posledično pa zmanjšujejo pravice do socialnih transferjev,” se glasi del mnenja Golobove vlade, v katerem tudi pojasnjujejo, da je sistem socialnih transferjev zasnovan na stopničasti regresiji. “Višina socialnih transferjev pa je ravno tisti odločilni dejavnik, ki pri osebah z nižjimi dohodki povzroči tehtanje med odločitvijo, ali se vključiti v trg dela ali ne,” so še zapisali v mnenju. Koalicija si očitno želi, da bi mladi postali bolj naklonjeni nedelu in prejemanju socialnih transferjev, kot pa da bi z davčnimi ugodnostmi in ciljno usmerjeni spodbudami aktivno vstopili na trg dela. V stranki SDS so tako še enkrat pozvali vlado k ponovnemu razmisleku.

Sara Bertoncelj