V stranki Levica se zavzemajo za dvig najnižjih pokojnin in zagotovljene pokojnine za polno delovno dobo, poroča STA. Da bi bilo za to dovolj sredstev, s predlogom novele zakona o prispevkih za socialno varnost predlagajo višjo prispevno stopnjo delodajalcev, ki bi od leta 2022 do leta 2025 zagotovili dodatnih 560 milijonov evrov za javno pokojninsko blagajno. Seveda pa je pričakovati, da bi s tako potezo zaposlenim naredili medvedjo uslugo, saj bi bilo tako za delodajalce bolj ugodno izbirati alternativne oblike delovnih razmerij – kar pa njihovim delojemalcem žal ne bi bilo v prid.
V stranki Levica so kritični do vladnih ukrepov, ki po njihovi oceni pokojninske blagajne ne rešujejo, ampak jo izčrpavajo. “Stalno podaljševanje upokojitvene starosti je v nasprotju s prizadevanji za izboljšanje kakovosti življenja. Tudi demografski sklad, ki ga ustanavlja vlada ni rešitev,” so zapisali. Po njihovih navedbah gre pri demografskem skladu zgolj za prelaganje denarja iz enega žepa v drugega, kar ne prinaša prav nobenega novega vira za pokojnine.
Predlog pokojninske novele, ki ga je Državni zbor v drugi obravnavi že sprejel, vključuje tudi sprejeto dopolnilo stranke Levica, po katerem bi se zagotovljena pokojnina za polno delovno dobo, iz 581 evrov zvišala na raven minimalnih življenjskih stroškov, ki znaša 613 evrov, najnižja pokojnina pa iz 246 evrov na raven kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov, kar je 442 evrov. Z namenom, da bi dobili dovolj sredstev za to, so že vložili predlog novele zakona o prispevkih za socialno varnost. Ta predvideva postopni dvig prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z 8,85 odstotka na 12,05 odstotka do leta 2025. Dvig bi se uveljavil postopoma, in sicer po 0,8 odstotne točke v letih 2022, 2023, 2024 in 2025, poroča STA. Kar seveda z drugimi besedami pomeni, da se bo še več delodajalcev izogibalo stalni zaposlitvi delojemalcev in se bodo raje še naprej odločali za drugačne oblike delovnih razmerij. Glede na to, koliko imajo v Levici vedno povedati proti prekarnemu delu, je precej nenavadno, da ponujajo predloge, ki tovrstno delo pravzaprav ustvarjajo.
Levica bi ustvarjala prekarce
Kot so ocenili, se bo zaradi dvigov prispevnih stopenj primanjkljaj pokojninske blagajne že leta 2022 znižal za 140 milijonov evrov, leta 2025 pa za 560 milijonov evrov. “Zaradi negativnih učinkov epidemije na gospodarstvo v letu 2021 predlagamo, da do prvega dviga prispevkov pride leta 2022, ko bo po napovedih urada za makroekonomske analize in razvoj realna rast BDP znašala 3,7 odstotka,” so zapisali in dodali, da bodo delodajalci tako še vedno plačevali manj kot zaposleni, za katere prispevna stopnja znaša 15,5 odstotka.
»Vladni demografski sklad nima veliko veze s pokojninami, vsaj ne s pokojninami navadnih državljanov. Ima pa vezo s pokojninami tistih, ki bodo na ta račun dobivali službe.«@LukaMesec
📺: Moje mnenje, RTV SLO 2https://t.co/i9hrMcRrV6
— Levica (@strankalevica) March 10, 2021
Ideja ustanavljanja demografskega sklada je sicer namenjena predvsem prilagajanju oziroma odzivu na predvidene demografske spremembe v prihodnosti. Po mnenju nekaterih strokovnjakov bo sklad zagotavljal oblikovanje potrebnih socialnih in ekonomskih dinamik v starajoči se družbi, kar je ena večjih težav v Sloveniji. Med drugim bo njegova naloga jamstvo zagotavljanja sredstev za čase visokih pokojninskih potreb. Je pa ekonomist Tomaž Štih opozoril, da gre po njegovem mnenju le za začasno rešitev, za obdobje do največ deset let. Ob tem je še dodal, da bi demografski sklad moral nujno, za poglavitno nalogo imeti privatizacijo državnega premoženja. V preteklosti je bilo razmerje med zaposlenimi in upokojenci štiri proti ena. Zaradi neuspešnih reform zadnjih levih vlad od leta 2012 se je slika poslabšala, na letni ravni primanjkljaj v pokojninski blagajni znaša med ena do ena in pol milijarde evrov, kar vsako leto pokriva proračun.
Bistvena razlika je po besedah evropske poslanke Romane Tomc v vprašanju, ali se denar črpa direktno iz državnega proračuna ali demografskega sklada, demografski sklad je namreč namensko premoženje in tega denarja ni mogoče porabiti za nič drugega kot za pokojnine. “To je varovala kategorija, varovan denar, ki ga vlade, ki rade preveč trošijo, ne morejo porabiti za neke druge namene. To je varovalka za naše upokojence.” Je pa poudarila, da demografski sklad ni nadomestilo za pokojninsko reformo. “V Sloveniji potrebujemo spremembo pokojninske zakonodaje, ki bo omogočila dolgoročno vzdržnost pokojninske blagajne. V SDS smo že pred časom predlagali številne rešitve v okviru sistema kot takega. Želimo, da se vzpostavi državna pokojnina za tiste, ki so vplačevali v roku 40 let od nizkih plač in njihove pokojnine ne bi bile zadosti visoke,” je dejala.
Leve opozicijske stranke želijo z referendumom preprečiti ustanovitev demografskega sklada za ceno dveh milijonov evrov, kolikor stane referendum, so pripravljeni storiti vse, da bodo strukture tranzicijske levice še vedno pomembno nadzirale državno premoženje. To se lepo vidi v članku Dnevnika, ki je med drugim povzel besede Luke Meseca: “Sklad bo imel moč nad kadrovanjem v vseh podjetjih, kjer ima država večino, tudi denimo v Slovenski tiskovni agenciji in Modri zavarovalnici.” O tem smo na Nova24TV sicer že poročali, ko se je govorilo o poslih Boruta Jamnika, predsednika Modre zavarovalnice.
Sara Bertoncelj