fbpx

[Video] Če ustavno sodišče ne bo zadržalo novega zakona o RTV, bodo nastale nepopravljive posledice

Novinarska konferenca o vložitvi pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o RTVS Avtor pobude dr. Matej Avbelj. (Foto: STA)

“Če bo ustavno sodišče sledilo našim argumentom in zakon spoznalo za protiustavnega, bo dalo jasen signal vsakokratni oblasti, da so taki povsem samovoljni prevzemi javnega medija nedemokratični in nedopustni,” je na novinarski konferenci dejal dr. Peter Gregorčič, prvopodpisani pobudnik za začetek postopka presoje ustavnosti novele zakona o RTVS. Pobudniki predlagajo absolutno prednostno obravnavo in začasno zadržanje novele. Če izvajanje novele ne bo začasno zadržano, bi lahko nastale povsem nepopravljive posledice.

Zakoni o vladi, o dolgotrajni oskrbi in RTVS, potrjeni na novembrskih referendumih, so danes začeli veljati. Tako je odprta pot do vlade z 20 ministri, uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi z letom 2024 in novega načina upravljanja javnega zavoda RTVS, poroča STA. Z dnem uveljavitve novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) pa preneha mandat članom programskega in nadzornega sveta zavoda ter generalnemu direktorju in direktorjev radia in televizije. Programski in nadzorni svet RTVS bosta nadaljevala delo do konstituiranja novega, 17-članskega sveta zavoda, generalni direktor Andrej Grah Whatmough pa bo opravljal funkcijo do imenovanja nove, štiričlanske uprave zavoda kot vršilec dolžnosti. Novi svet zavoda, ki bo nasledil dosedanji programski in nadzorni svet, mora biti ustanovljen najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele. V skladu s prizadevanji vlade in civilne družbe, da se javni zavod “depolitizira”, po navedbah STA novela predvidela, da nobenega člana sveta ne bosta imenovala niti DZ niti vlada.

“Po našem mnenju v resnici ni nobenih razlogov, da Ustavno sodišče tega zakona ne bi zadržalo,” je poudaril dosedanji predsednik programskega sveta dr. Peter Gregorčič, ki je istočasno tudi prvopodpisani pobudnik za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o RTVS, katere avtor je dr. Matej Avbelj. Po Gregorčičevih besedah bi v primeru, če US ne bi zadržalo izvajanja takega zakona, nastale ne zgolj težko popravljive, ampak tudi povsem nepopravljive posledice. Pobudnikom bi bila na individualni ravni odvzeta funkcija zagotavljanja samostojnosti, neodvisnosti in avtonomnosti RTVS, brez katere tudi institucionalna neodvisnost RTV, ki jo terja njena pravica iz 39. člena ustave – to je pravica do obveščenosti – ne more obstajati.

Novela zakona tudi prekinja mandate pobudnikov, poleg tega pa ukinja tudi strukture, v katerih so pobudniki delovali – ukinja se na primer mesto generalnega direktorja ter mesto programskega in nadzornega sveta. Če bi US naknadno ugotovilo, da je zakon protiustaven, pobudnikom ne bi mogli več vrniti mest v organih, ki jih novela zakona ukinja. Zakonodajnopravna služba DZ je že v fazi sprejemanja zakona opozorila, da vlada s to novelo ni temeljno uredila imenovanja posameznih članov novega sveta. To bi posledično lahko pripeljalo do situacije, ko bi bil RTVS dlje časa brez organov upravljanja nadzora v polni sestavi, kar bi lahko dolgoročno ogrozilo tudi izvajanje javne službe in dodatno kršitev 39. člena Ustave. Pobudniki so Ustavnemu sodišču predlagali absolutno prednostno obravnavo – novela zakona namreč stopi v veljavo že danes, kar je brez vakacijskega roka, ki ga predvideva 154. člen Ustave. Predlagali pa so tudi razpis javne obravnave, ki jo predvideva drugi odstavek 35. člena Zakona o Ustavnem sodišču.

Pobudniki so prepričani, da je javna obravnava potrebna iz treh razlogov:
  • da se sanira protiustavna zloraba nujnega zakonodajnega postopka, s katero je vlada preprečila javno razpravo in tudi nadzor nad svojim delovanjem v parlamentu;
  • da se ugotovi celokupni sociološki kontekst zadeve, v kateri vlada kot predlagatelj, pod krinko depolitizacije RTV dejansko zasleduje ustavno prepovedan cilj politične čistke trenutne sestave vodenja, upravljanja in nadzora javne RTVS;
  • da se prek javne obravnave ponovno vzpostavi integriteta RTVS kot javnega zavoda posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti, in sicer z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljank in državljanov RS.

Vrednote, ki jih varuje ustava, prevladajo tudi nad demokratično sprejetimi odločitvami večine
V nadaljevanju novinarske konference je pravni strokovnjak na Evropski univerzi dr. Matej Avbelj podrobneje predstavil pobudo, ki po njegovem prepričanju ščiti temeljno pravno kakovost Republike Slovenije kot ustavne demokracije. Opozoril je, da Slovenija ni večinska demokracija, kjer lahko vlada ali ljudstvo na referendumu sprejme čisto kar koli, ampak je ustavna demokracija, kjer se lahko te odločitve uveljavljajo zgolj v okvirih ustave oziroma v okvirih ustavno dopustnih možnosti. Torej: to, da so državljanke in državljani na referendumu prikimali zakonu, ne pove nič o ustavnosti tega predpisa. S pobudo se je Avbelj angažiral, ker je opazil, da tudi v Sloveniji prihaja do ustavnega nazadovanja oziroma do vzpostavljanja trenda avtoritarnega legalizma. Avbelj je ta avtoritarni legalizem tudi pojasnil na primeru sprejemanja te novele zakona – vlada in DZ želita s spremembo zakonodaje spremeniti vodstveno in upravljavsko strukturo zavoda in mandate prekiniti tri leta pred njihovim potekom.

Foto: STA

Vse to se počne s ciljem tako imenovane “depolitizacije” RTVS. “Ali je takšno ravnanje ustavno dopustno,” je vprašanje, ki se nam ob tem postavi – odgovor na to vprašanje pa je po trdnem prepričanju Avblja popolnoma jasen. “Takšno ravnanje pomeni kršitev slovenske ustave in evropske konvencije za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin,” je poudaril. To izhaja iz ustaljene sodne prakse slovenskega ustavnega sodišča, pa tudi sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice proti Madžarski in Poljski, ki sta obračunavali z nevšečnimi sodniki. “Povsod gre za zakonit odvzem mandatov osebam, preden jim je mandat potekel, ne da bi se na kakršen koli ugotavljala individualna odgovornost teh posameznikov,” je opozoril Avbelj.

To ni pravna država, ampak država, kjer oblast, ki ima večino, vlada s pravom
Iz vsega, kar je povedal Avbelj, je razbrati, da iz ustavnega prava izhaja, da so mandati oseb, ki tvorijo relativno neodvisne pravne subjekte in na čigar individualni neodvisnosti sloni neodvisnost institucije, v kateri sedijo, varovani pred zakonskimi posegi oblasti, tako da se jih lahko razreši le po postopkih, ki so veljali pred spremembo zakonske ureditve. Torej po postopkih, ki uveljavljajo individualno odgovornost in v okviru katerih jim mora biti zagotovljeno sodno varstvo. Nihče od pobudnikov po novem zakonu tega nima, je opozoril Avbelj in pojasnil, da jim je mandat prenehal s samim zakonom, in iz tega sledi, da so po zakonu ostali tudi brez elementarne pravice do sodnega varstva. “To, da bi lahko vsakokratna parlamentarna večina v relativno neodvisne pravne subjekte posegla preprosto z zakonom in si vanje zakonito nastavila svoje ljudi, vodi v odvisnost teh pravnih subjektov do vsakokratne oblasti,” je opozoril avtor pobude in dodal, da država, kjer bi bilo tako ravnanje dopustno, ni pravna država. “To je država, v kateri oblast, ki ima večino, vlada s pravom,” je pojasnil. Zakon v takih okoliščinah ni več garancija zakonitega delovanja, ampak se sprevrže v svoje nasprotje – v avtoritarni legalizem – kar pomeni, da neka močna parlamentarna večina zakon uporablja izključno kot inštrument za doseganje svojih oblastvenih ciljev.

Protiustavnost je tako formalna kot tudi vsebinska
Avbelj je v nadaljevanju še predstavil, v čem je protiustavnost tega predpisa, ki je po oceni Avblja tako formalna kot vsebinska in izhaja že iz samega postopka sprejemanja, torej iz zlorabe nujnega zakonodajnega postopka. Avbelj je spomnil na besede kulturne ministrice Aste Vrečko, češ da je šel zakon gladko čez parlament. Šel je gladko kot v avtoritarnem legalizmu, ni pa šel upoštevajoč postopkovne predpise, kot bi moral iti v ustavni demokraciji. Gre torej za kršitev naslednjih členov ustave: protiustaven poseg v pravico do svobode izražanja, protiustaven poseg v pravico do sodnega varstva, protiustaven poseg v pravico do pravico do zasebnega življenja, protiustaven poseg v pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, protiustaven poseg v pravico do svobode dela, protiustaven poseg v pravico do domnevne nedolžnosti, kršitev načela demokratičnosti, kršitev načel pravne države – še posebej  varstva načela zaupanja v pravo ter načela določnosti predpisov. Avbelj je še naštel kršitev načela delitve oblasti, kršitev načela enakopravnosti, kršitev pravil zakonodajnega postopka ter kršitev pravil o uveljavitvi zakona.

Svet bo deloval kot skupščina v nekdanjem delegatskem sistemu
Zakon po mnenju ustavnega pravnika ni protiustaven le v razmerju do konkretnih pobudnikov, ampak že sam po sebi. Na sistemski ravni namreč vodi v odvisnost članov novega sveta RTVS. Večina lahko članu kadar koli zamrzne pravico do glasovanja in pozove upravičenca za njihovo imenovanje, da imenuje nove. Mandat člana v novem svetu tako nikakor ne bo samostojen, ampak bo vedno odvisen od tistih, ki bodo imeli večino v tem svetu. Na sistemski ravni je politika vgradila možnost, da se skozi zadnja široko odprta vrata prek interesnih skupin v svet imenuje tiste člane, ki bodo odločali po pričakovanju vsakokratne večine. Svet bo tako deloval kot skupščina v nekdanjem delegatskem sistemu. Avbelj je v zaključku še opozoril, da pobudniki izkazujejo povsem jasen pravni interes, zato ker je pobuda za oceno ustavnosti pravzaprav edino pravno sredstvo, ki ga imajo. Če bo ustavno sodišče pobudo zavrglo, se bo neposredno odprla pot na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Sara Bertoncelj