fbpx

[Video] Zamejski odvetnik Terpin: V Sloveniji ste dobili od države pomoči, ki jih lahko mi v Italiji samo sanjamo!

Odvetnik Damijan Terpin živi v Italiji. (Foto: Nova24TV)

Slovenija ima v Evropski uniji eno najslabših epidemioloških slik na svetu. Po skupnem številu umrlih na milijon prebivalcev je na tretjem mestu. Pred nami sta le San Marino in Belgija. Razlogi za to so v nizki precepljenosti, nasprotovanju ukrepom, politizaciji epidemije ter v lastnostih virusa. Za primerjavo vzemimo Italijo, ki je na začetku epidemije zabeležila največje število smrtnih primerov, Evropa pa jo je obtoževala, da sta za izbruh virusa krivi nogometni tekmi. “Splošna ocena je po mojem mnenju takšna, da so bili ukrepi v Italiji precej ostrejši kot v Sloveniji. Ne smemo pozabiti, da smo mi imeli od marca do maja lani totalni lockdown, kar pomeni, da nismo bili le zaprti v občine, kar je v Sloveniji povzročilo kar nekaj vroče krvi, ampak smo bili zaprti v stanovanja. Mi nismo smeli iz stanovanja. Šli smo lahko le, ko smo nesli smeti, šli v lekarno ali v trgovino po živila ter da so šli na svoja delovna mesta tisti, ki so sploh lahko delali,” je glede omejitvenih ukrepov v Italiji povedal odvetnik Damijan Terpin, ki živi v Italiji.

Omejitvenih ukrepov, pogoja PCT, poziva k množičnemu cepljenju, omejitev potovanj in druženj smo že vsi skupaj dodobra naveličani. Pogosto se nam ukrepi za zajezitev epidemije, če jih še tako priporoča stroka, ne zdijo smiselni. Svet, ki smo ga poznali konec leta 2019, ne obstaja več. Spreminja pa se tudi virus, ki nas je ohromil. Omikron je v zadnjih dneh postal dominantna različica virusa. Na račun tega smo v torek zabeležili rekordnih 7420 okužb, kar je 2 tisoč več kot v ponedeljek, ko je bilo prvič potrjenih več kot 5 tisoč okužb na dan.

Posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ pod vodstvom Bojane Beović je na sestanku 5. januarja sprejela stališče, da uvajanje obveznega cepljenja proti covidu v danih razmerah ni primerno. Zaradi trenutnih epidemičnih razmer pa člani skupine podpirajo takojšnjo uvedbo pogoja PC. Informacija prihaja dan po tem, ko je zahodna soseda Italija za skoraj vse javno življenje zvedla pogoj PC. Cepljenje pa je obvezno za starejše od 50 let. Globa za kršilce bo 100 evrov, če bodo šli necepljeni v službo, pa celo med 600 in 1500 evri. Po petih dneh odsotnosti jim grozi suspenz z delovnega mesta in izguba plače. Tudi v Avstriji bo cepljenje proti covidu od februarja obvezno za vse, ki imajo v državi prebivališče in so stari 14 let ali več. Kršiteljem grozijo visoke kazni, tudi do 3.600 evrov, odvisno od višine njihovih prihodkov.

Slovenija po strogosti ukrepov na sredini
Podatki Our World Data kažejo, da je Slovenija po strogosti ukrepov med državami nekje na sredini. Od sosednjih držav ima manj stroge ukrepe Hrvaška, ki je sicer med evropskimi državami z najmanj strogimi ukrepi. Stroge ukrepe imajo v Italiji, Avstriji, na Madžarskem. Eden od ukrepov, ki je najbolj razdelil Slovence, pa je bil šolanje na daljavo.

“Moj sin je bil dve leti nazaj, ko se je epidemija začela, odsoten od šole od meseca februarja do konca šolskega leta. Potem je bil v septembru nekaj časa v šoli, nato pa so šole zopet zaprli in so bili doma do februarja. Praktično eno leto so se torej šolali na daljavo,” je dejal Damijan Terpin in dodal, da je to seveda predstavljalo celo serijo problemov. Ob tem pa je povedal, da je škandal, ki se je zganjal v Sloveniji, da bodo naenkrat vsi slovenski študentje, dijaki in osnovnošolci postali psihopati zaradi šole na daljavo, predstavljal le neko napihovanje stanja, ki ga ni bilo.

Foto: Nova24TV

“V Sloveniji ste dobili od države eno serijo pomoči, ki jo lahko mi v Italiji samo sanjamo”
Ob ustavitvi javnega življenja je trpelo tudi gospodarstvo. Vlada je državi pomagala z desetimi protikoronskimi zakoni. “V Sloveniji ste dobili od države eno serijo pomoči, ki jo lahko mi v Italiji samo sanjamo. Denimo turistični boni so fantazija za nas in pa podpora, ki so jo bili deležni vsi sloji v Sloveniji. Celo študentje so dobili neko žepnino za določeno obdobje. Postopek za pomoč, ki je bila pri nas dana, določenim kategorijam (podjetjem denimo), je bila tako zelo zakompliciran, da so podjetja pomoč dobila šele po enem letu od trenutka, ko bi jo sicer potrebovali.” Poudaril je, da so v Sloveniji stvari šle hitro in ljudje so dobili pomoč. Če si po njegovih besedah človek pogleda gospodarske kazalce, kot tudi ocene OECD, lahko vidi, da je Slovenija v krogu ekonomskih zmagovalcev nad epidemijo. “Koronski ukrepi in dajanje pomoči je bilo premišljeno in več kot očitno zelo učinkovito.” 

O turističnih bonih so sanjali tudi v drugih državah Evropske unije. Skoraj nikjer ni bilo tako ažurne in konkretne pomoči kot v Sloveniji. Protesti proti covid potrdilu, obveznemu cepljenju ali ukrepom nasploh so potekali bolj ali manj v vsaki državi. A je Slovenija tukaj spet neslavna zmagovalka. Edina je namreč, kjer so mediji pisali, da so covid ukrepi le izgovor za vzpostavitev totalitarne države. Takšne trditve se po besedah Terpina niso pojavljale nikjer v Italiji. “Niti en časopis, resen medij, si ni drznil kaj takega pisati. Razlog za to je preprosto v tem, da so bili enake oziroma podobne ukrepe prisiljeni sprejemati in udejaniti tudi drugje po Evropi. Več ali manj vse države po svetu”.

Namesto da bi se vršil boj proti virusu, se je vršil boj proti vladi
“Govoriti o totalitarizmu, ker se ni bilo dovoljeno premikati iz ene občine v drugo občino, je navadna neumnost. Takšnih neumnosti italijanski časopisi ne pišejo. O tem ne poroča niti televizija, še manj državna,” je bil jasen Terpin. Po besedah Terpina je jasno, da je v celotni zadevi šlo v Sloveniji za čisti boj. “Namesto da bi se vršil boj proti virusu, se je vršil boj proti vladi. Med ljudmi se je širilo prepričanje, da boriti se proti vladnim ukrepom pomeni boriti se proti virusu. To seveda ni res, ampak je obratno.” Vladni ukrepi so bili namreč sprejeti za borbo proti virusu.

Conte ukrepe izdajal kot odredbe predsednika vlade
V Sloveniji je množici pritrdilo še Ustavno sodišče RS, ki je vladne ukrepe zato, ker so bili izdani le z odloki, razglasilo za neveljavne. “V Sloveniji berem in slišim, da je okrog vladanja z odloki celo nekdanji predsednik republike v Dražgošah izrekel to oslarijo. V Italiji, v prvem obdobju, je predsednik vlade Conte ukrepe izdajal kot odredbe predsednika vlade. Zjutraj je nekaj napisal, popoldan je šlo to v Uradni list in zvečer smo morali že to spoštovati.” Povedal je, da je on skliceval tiskovne konference ob osmih zvečer, vse televizije pa so prenašale njegovo tiskovno konferenco.

“Vsi smo trepetali, kakšni bodo ukrepi naslednji dan. Potem smo čakali tudi po dve uri, ker so se v vladi pogajali, če naj bo ukrep manj ali bolj oster. Skratka, cela Italija je sedela pred televizorji. Ob desetih zvečer se je pojavil in povedal, kaj je vlada odločila, podpisal pa on.” 

Tudi ko je država državljane prosila, naj se cepijo, so se Slovenci pokazali za narod, ki raje verjame teorijam zarote kot pa znanstvenikom. Hrvaška, Latvija, Slovenija in Slovaška so države, kjer je cepljenih najmanj prebivalcev. Na Malti je cepljenih več kot 90 odstotkov odraslih, na Irskem in Portugalskem več kot 80 odstotkov, v Franciji pa več kot 70 odstotkov. Naj zaključimo z besedami Terpina: “Slovenska covid histerija je edinstvena na svetu. Tisti, ki niso na oblasti, pa bi radi bili, so šli celo tako daleč, da so hujskali celo proti covid ukrepom.” 

Nina Žoher