[Video] Zbor za republiko: Imamo preveč simbolov, ki razdvajajo, in premalo tistih, ki združujejo

Člani Zbora za republiko: France Cukjati, Janko Kos in Janez Juhant

Zbor za republiko ob stoletnici smrti velikega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja predlaga postavitev spomenika, ki bil korak bližje k spravi. Najbolj primerno mesto zanj bi bilo po mnenju ZZR na Kongresnem trgu v Ljubljani. 

Na novinarski konferenci Zbora za republiko z naslovom “Kulturni praznik in naš odnos do kulturne dediščine” so govorci France Cukjati, Janko Kos ter Janez Juhant izpostavili problem primernega obeležja velikega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, ki ni bil samo mojster besede, temveč je bil tudi globok mislec na področju socialne in politične misli ter empatije do malega človeka.

Ljubljana ima težave s Cankarjem že 100 let
V ZZR predlagajo postavitev obeležja ob 100-letnici smrti Cankarja, ki je umrl leta 1918. Akademik Kos je pojasnil, da ima mesto Ljubljana že 100 let težave s primernim obeležjem, saj ni kljub nekaterim nameram nikoli prišlo do njegove resnične realizacije, kakršno si Cankar tudi zasluži.

Po Cankarjevi smrti se je sestal odbor za postavitev kipa, v katerem sta bila tudi znana literata Fran Saleški Finžgar in Oton Župančič. Razlog za neuspešno realizacijo Kos pripisuje nekdanjemu županu Ljubljane Ivanu Tavčarju, ki je imel do Cankarja odklonilen odnos. Druga iniciativa se je pojavila leta 1931 v Cankarjevem rojstnem kraju Vrhnika, kjer je veliki pisatelj dobil spomenik, ki je bil večinsko financiran s strani ameriških Slovencev. Ljubljana tudi tokrat ni prispevala nič denarja niti se slovesnosti odkritja kipa ni udeležil takratni ljubljanski župan Vinko Puc iz vrst liberalcev. Ljubljana je Cankarja počastila šele leta 1948, ko so mu odkrili doprsni kip na Rožniku.

Nasprotovala mu je tudi partijska nomenklatura
Po Kosovih besedah so najbolj primerno Cankarjevo 100-letnico rojstva počastili z izdajo njegovih zbranih del. Takrat je vzniknila tudi ideja o gradnji Cankarjevega doma, ki je bil končan leta 1982. Pri spomeniku se je ponovno zalomilo, saj so idejo zaupali kiparju Janezu Bolki, vendar ni nikoli prišlo do realizacije, saj je temu nasprotovala partijska nomenklatura.

“Ker tedanji oblasti njegova skica razmišljajočega Cankarja kot razpadajoče figure ni bila všeč, saj jo je videla kot nezaupnico socializmu, v katerem Cankar ne bi mogel biti to, kar si je želel, je načrt spet padel v vodo,” je pojasnil Kos in dodal, da je namesto spomenika dobil le emblem pred Cankarjevim domom.

Juhant: Slovenci smo kulturen narod
Teolog Juhant je pojasnil, da nas umetniki opominjajo, da se je potrebno poglobiti v realne probleme. “Cankar je bil zelo povezan s človekom, zato se je približal Janezu Evangelistu Kreku, za katerega je Cankar zapisal, da je narodu dal vse, kar je imel – svoje življenje.”

Kongresni trg je središče življenja
Kot najprimernejše mesto za postavitev spomenika Ivanu Cankarju v Zboru za republiko predlagajo Kongresni trg, kjer je imel veliki slovenski pisatelj zadnje prebivališče in kjer je tudi umrl. V tem spomeniku bo po njihovem združeno vse, kar je zajeto pod besedo sprava. “V Sloveniji imamo preveč simbolov, ki razdvajajo, in premalo tistih, ki združujejo,” so še dejali v ZZR.

M. P.