[Video] Tomaž Štih alias Libertarec na podcastu Aleša Ernecla: “Protesti so ad hoc, brezciljno gibanje ljubljanske malomeščanske elite!”

Aleš Ernecl in Tomaž Štih (Foto: Posnetek zaslona)

Na You Tube kanalu filozofa Aleša Ernecla je pred časom že drugič gostoval izjemni komentator političnega dogajanja, na Twitterju znan kot Libertarec, Tomaž Štih. Z Erneclom sta spregovorila o aktualnem slovenskem dogajanju, o protestih in protiprotestih in o slovenski državni televiziji, ki zase uporablja predikat “javna”.

Aleš Ernecl je filozof, ki ima na svojem You Tube kanalu že okrog 80, za slovenski prostor nekonvencionalnih intervjujev in podcastov. Njegovi gostje so tako Slovenci kot tujci iz vseh koncev političnih spektrov (od belskih advokatov kot je Jared Taylor do gejevskih aktivistov kot je Renato Volker) sogovorniki pa včasih zabredejo tudi v skoraj dvourne pogovore. Ta način pogovorov se je do Joea Rogana širši publiki zdel nekaj nezanimivega, toda očitno ljudje hrepenijo po alternativi “gverilskemu novinarstvu” tipa Tarča.

Na Aleševem podcastu je že dvakrat gostoval Tomaž Štih in nobenkrat ni razočaral. Štih ima ugled pronicljivega komentatorja slovenskega političnega dogajanja, zadnja leta vse bolj tudi “kulture”, ne le gospodarstva. Nekdanji ZUJF – ovec in Ernecl sta na zadnjem podcastu spregovorila o protestih, za katere je Štih dejal, da so “ad hoc, brezciljno, brezidejno gibanje, ki se je razvodenelo” in da gre zdaj le še za PR posameznikov, ki bi preko tega kot prejšnja generacija radi prišli v parlament.

Naslovila sta tudi razlike med odnosom med mediji in slovensko in odnosom med mediji in ameriško vlado, dejstvo, da so mediji, ki sicer razmeroma pogosto zagovarjajo intervencionizem države v veliko bolj “normalnih” razmerah, v primeru epidemije na strani naivnega anarhokapitalizma.

Kulturo bi lahko privatizirali
Nagovorila sta tudi hipotetični primer “privatizacije kulture” in Tomaž Štih je glede tega izjemno optimističen in verjame, da bi se lahko kulturniki novim razmeram prilagodili. Celoten pogovor si lahko pogledate na spodnji povezavi. Kot primer uspešne tranzicije je navedel stanje gospodarstva v mestih kot sta Maribor in Celje, takoj po osamosvojitvi. Čeprav še danes nekateri sanjajo o “mariborskem gospodarstvu iz bivše Jugoslavije”, se kljub vsemu zdi, da so se ljudje uspešno prilagodili na nove razmere. Celoten pogovor, kjer sta načela še veliko drugih tem, si lahko ogledate na spodnji povezavi.

Luka Perš