fbpx

Vlada ima posluh za urejanje položaja starejših državljanov  

Foto: Freepik

Zdajšnja vlada ima posluh za urejanje položaja slovenskih upokojencev. To se prepozna iz njenih prizadevanj za ureditev področja dolgotrajne oskrbe kot za izboljšavo – usklajevanje pokojnin  in solidarnostno pomoč skozi t. i. PKP.

Po zadnjih podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je v Sloveniji 625.000 uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja. Za izboljšanje položaja starejših državljanov oziroma upokojencev je vlada najprej pripravila predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je z nekaterimi dopolnili doživel že dve obravnavi v državnem zboru. Poleg tega je vlada omogočila graditev 18 novih domov za starejše, prejšnje vlade v to infrastrukturo niso vlagale vsaj 15 let.

Dva ukrepa za ureditev pokojnin
Na področju urejanja pokojnin je vlada pripravila dva pomembna ukrepa: usklajevanje pokojnin in solidarnostno pomoč. Uskladitev pokojnin je ta čas v državnem zboru ena glavnih tem. Poslanci DeSUS so predlagali, da bi se decembra letos za 3,5 odstotka zvišale vse pokojnine in nadomestila iz invalidskega zavarovanja. S to izredno uskladitvijo bi država v celoti odpravila zaostanek pri rasti pokojnin, ki se vleče še iz časa varčevalnih ukrepov (zamrznitev med letoma 2010 in 2015). Za to izredno uskladitev bi morala pokojninska blagajna nameniti 203 milijone evrov.

Sicer so se pokojnine, tako je ob vložitvi novele zakona v parlamentarni postopek letos poleti dejal poslanec SMC Gregor Perič, v letu in pol zvišale za osem odstotkov, kar na letni ravni pomeni eno dodatno pokojnino. Poslanec NSi Jožef Horvat pa je pri tem spomnil na izredno uskladitev pokojnin za dva odstotka decembra lani, doslej že dvakrat izplačan solidarnostni protikoronski dodatek za vse upokojence s pokojninami, nižjimi od 700 evrov, zvišanje najnižjih invalidskih pokojnin na 389 evrov, zvišanje najnižjih pokojnin na 279 evrov, zvišanje zagotovljene starostne pokojnine za 40 let delovne dobe na 620 evrov in dvig odmernega odstotka za moške na 63,5 odstotka do 1. januarja 2023. Če temu dodamo druga redna izplačila, redne uskladitve in junija izplačani redni letni dodatek, so finančni učinki v vrednosti 745 milijonov evrov, je povzel.

Z ministrstva za delo sporočajo, da »se sistemska zakonodaja izredne uskladitve pokojnin veže na gospodarsko rast ter ugodne družbene in gospodarske razmere, kar je bilo upoštevano tudi pri preteklih določitvah izrednih usklajevanj.« Z rednimi in izrednimi uskladitvami se ohranja realna vrednost pokojnin pa tudi zaupanje ljudi v pokojninski sistem. To zaupanje je bilo zaradi različnih posegov v sistem v preteklih letih večkrat omajano, dodajajo.

Zpiz proti splošni izredni uskladitvi
A proti splošni izredni uskladitvi pokojnin se je izrekel Svet Zpiza in se zavzel za diferencirano uskladitev le tistim upokojencem, pri katerih se pokojnine še vedno niso v celoti uskladile. Decembrska uskladitev bi tako morala biti po mnenju Zpiza namenjena le upokojencem, ki so se upokojili do leta 2011. Če bi upokojeni do vključno leta 2010 dobili uskladitev v višini 3,5 odstotka, upokojeni v letu 2011 pa v višini 1,7 odstotka, bi bili izdatki pokojninske blagajne za ta namen 123 milijonov evrov, so dejali na Zpizu. Razlika med predlogom stranke DeSUS in predlogom, ki ga ima Svet Zpiza, je torej 80 milijonov evrov na leto, saj bi bil po uskladitvi to vsakoletni izdatek pokojninske blagajne.

Foto: Tamino Petelinsek/STA

Zakaj prihaja do razlik med upokojenci, ki so se upokojili do leta 2011, in tistimi, ki so se upokojili pozneje? Zaradi gospodarske krize in varčevalnih ukrepov pokojnine v letih med 2010 in 2015 niso rasle oziroma niso rasle v obsegu, kot ga določa pokojninski zakon. Pozneje, od leta 2016 do 2020, pa so bile izredne uskladitve višje, kot piše v zakonu, zato da bi upokojencem poravnali izgubo iz kriznih let. Kdor se je torej upokojil zadnja leta, je bil deležen višjih uskladitev, kot bi mu pripadale po pokojninskem zakonu.

Krizni dodatek ni predvolilni bombonček
Epidemija ne pojenja, zato je vlada na seji 18. novembra sprejela poseben zakon (t. i. PKP 10), v okviru katerega je določila najpomembnejše ukrepe za boj proti proti epidemiji. Zakon je sestavljen z več področij, eno od pomembnih področij vključuje določbe, da se najranljivejšim skupinam, kot so upokojenci, kmeti, invalidi, izplača poseben dodatek.

Po izračunih bodo tako upokojenci, ki prejemajo manj kot 510 evrov pokojnine, dobili 300 evrov dodatka, upokojencem s pokojnino med 510 in 612 evri bo pripadlo 230 evrov dodatka in upokojenci s pokojnino med 612 in 714 evrov bodo deležni 130 evrov solidarnostnega dodatka. Izplačan naj bi bil še v decembru, izplačal ga bo Zpiz. Vlada poleg tega predlaga, da se enkratni dodatek 150 evrov izplača tudi kmetom (nosilcem ali članom kmetije) z dohodki pod 591,2 evra, ki so stari več kot 65 let in niso prejemniki pokojnin.

Minister za finance Andrej Šircelj (Foto: STA)

“Gre za pomoč socialno ogroženim ljudem. To, da so volitve prihodnje leto, nima v tem primeru nikakršne vloge,” poudarja finančni minister Andrej Šircelj. Iz dela opozicije je bilo namreč slišati opozorila o predvolilnih bombončkih. “Mislim, da so ti ljudje, med drugim 300.000 upokojencev, upravičeni do dodatkov. Prvič zato, ker živimo še vedno v epidemiološko zaostrenih razmerah, drugič pa seveda zato, ker cene nekaterih življenjskih potrebščin in energije rastejo,” je pojasnil.

Lea Kalc Furlanič