“Gre za nadaljevanje političnega boja zoper delo vlade,” tako je Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor, odgovoril na očitke podpisnikov interpelacije iz vrst KUL. Ti se prvenstveno nanašajo na 14 let star posnetek skrivnega in nezakonitega prisluškovanja pogovoru med Vizjakom kot takratnim ministrom za gospodarstvo in razvpitim tajkunom Bojanom Petanom, ki je prek družb v skupini DZS obvladoval Terme Čatež in jih finančno izčrpaval.
Pogovor je bil zagotovo skrivno sneman v prostorih oziroma na območju Term Čatež in z védenjem Bojana Petana. Na to opozarjajo tisti, ki poznajo Petanov način govorjenja. Ti tudi opozarjajo, da Petanov govor na posnetkih ni odraz njegove spontane, neuradne govorice, temveč je nadzorovan, predvsem pa sugestiven, z namenom napeljevanja na odgovore. Pa pojdimo po vrsti.
Lepljenka, montirani posnetki
V medijih je bila sprva objavljena lepljenka posameznih neformalnih pogovorov, pozneje še 6-minutni izsek, nato tudi štirje krajši izseki. Celota pa na koncu dokazuje, da se je minister Vizjak v bistvu zavzemal samo za to, da Bojana Petana odvrne od za državo in davkoplačevalce škodljivega prevzema podjetja Terme Čatež. To mu sicer ni uspelo, Petan je svoje načrte izpeljal, kdo je snemal pogovore, jih hranil dolgih 14 let in čakal na primeren trenutek za diskreditacijo ministra, pa bodo ugotovili policisti.
Delo za Petana je tokrat opravljala komercialna POP TV, kjer so sprva predvajali zmontirane posnetke, na podlagi katerih naj bi bil Vizjak plačevanje davkov državi opisal kot »glupo«, Petanu naj bi bil celo zagotovil politično podporo pri upravljanju Term Čatež. Omenjali so nekaj več kot 30 milijonov evrov davkov, kar se je izkazalo za čisto laž.
Tonski strokovnjak
Tonski strokovnjak Mitja Krapša, ki ga je po razkriti prevari najela komercialna televizija, je nato na podlagi natančne tonske analize posnetka dejal, da “gre za zlepljenko na profesionalni ravni”. Zanimivo je, da POP TV tega mnenja ni objavila, čeprav ga je naročila, v javnost je prišlo šele po objavi na portalu Siol.net. Krapša je še razkril: “Posnetek, ki ga imamo pred sabo, pač nakazuje, da je nekdo očitno snemal ministra, in to na več lokacijah več časa.” Ugotovil je, da poseg v posnetek izdajajo nenadne spremembe ambientalnega zvoka, ki jih je mogoče slišati v ozadju. Ta se je spremenil kar štirikrat, spremenila se je tudi akustika prostora. V prvem delu posnetka so se v ozadju slišali ptički, drugi del posnetka je bil očitno zvočno posnet v notranjosti. Takšni prehodi niso mogoči, nasploh pa komunikacija na posnetku ni tekoča. Vse skupaj pa dokazuje, da gre za montažo več različnih pogovorov. Iz objavljenih posnetkov tudi ni bilo mogoče natančno ugotoviti, kaj naj bi se bil minister Vizjak dejansko pogovarjal s Petanom. Ugotovitve so na POP TV kot vmesnike določili kar sami.
Vizjakov namen
Kmalu pa se je razkrilo, da je bil dejanski Vizjakov namen odvrniti Petana, da bi za pridobitev lastništva uporabil denar Term Čatež v višini 30 milijonov evrov. S tem je Petan namreč nameraval odkupiti deleže hčerinskih družb in posledično finančno izčrpati Terme Čatež. Vizjaku Petana ni uspelo odvrniti od tega škodljivega dejanja, Petan je to izpeljal, o čemer pišemo v nadaljevanju. Pogovor ministra Vizjaka z Bojanom Petanom se je namreč nanašal na njegov načrtovani prevzem Term Čatež, kar bi lahko preprečil le dogovor z njim.
Petanovo lastninjenje
Prevzemanje podjetja Terme Čatež, kot ga je izvajal tajkun Bojan Petan, sega v prvo polovico leta 2006. Takratna investicijska družba Maksima ID v lasti državne Nove Ljubljanske banke (NLB) je prodala 9,88-odstotni delež v Termah Čatež. Kupec je bila zasebna tajkunska Factor banka. Do prodaje tega deleža je bila država prek svojih družb in skladov 35-odstotna lastnica čateškega podjetja. Petan je takrat prek svojih družb obvladoval približno 30 odstotkov lastništva Term Čatež. Zato je bila prodaja deleža Maksime ID za Petana ključna. Omogočila mu je, da je prek svojih družb prišel do prevladujočega oz. kontrolnega deleža v Termah Čatež. Na podlagi tega je nato lahko začel s privatizacijo družbe.
To tudi pomeni, da je bilo ravnanje vodstva NLB, ki je Petanu omogočilo prevzem Term Čatež, škodljivo. Posledično so povzročili tudi oškodovanje državnega premoženja. Skoraj desetinski delež lastništva Term Čatež je nato v letih 2007 in 2008 zamenjal več lastnikov, ti so bili najverjetneje slamnati, šlo pa je za Erste bank AG, za katerim naj bi bila stala Pivovarna Laško in Boško Šrot. Naslednji slamnati lastnik je bila družba RENT-A, Towra S. A. v lasti Bogdana Pušnika. Vsi skupaj so bili tesno povezani tudi s Factor banko. Leta 2009 pa je 9,88-odstotni delež Term Čatež pristal pri končnem lastniku, to je DZS, ki jo obvladuje Bojan Petan. Vse to nakazuje, da je šlo za dogovorjeno prodajo od začetka (Maksime ID v lasti NLB) do konca (DZS v lasti Petana).
Petan tudi v vmesnem času ni miroval. V prvi polovici leta 2008 se je nadaljeval prevzem Term Čatež in finančno izčrpavanje družbe. Na podlagi sklepa skupščine Term Čatež 29. januarja 2008 je bil izveden umik delnic Term Čatež v lasti Marine Portorož (9,76-odstotni lastniški delež) in Turističnega podjetja Portorož (7,11-odstotni delež). Cena za delnico Term Čatež je bila 309,74 evra, skupna vrednost celotnega prenesenega lastniškega svežnja je bila 31,2 milijona evrov. Podrobnejša analiza v nadaljevanju razkriva, da je bilo vse financirano s sredstvi Term Čatež. Ne sicer z njenimi lastnimi, ampak so se Terme za ta znesek zadolžile, kar pomeni, da so Terme Čatež financirale umik delnic odvisnih družb z znatnim zadolževanjem. Šlo je za izčrpavanje podjetja.
Razvrednotenje premoženja
Za podjetje Terme Čatež in njegove lastnike, med njimi je bila še vedno država, je bil umik delnic v vrednosti 31,2 milijona evrov zgrešen in poslovno izredno slaba odločitev. To je tudi odločilno oškodovalo družbo. Škoda državi in davkoplačevalcem pa je bila povzročena tudi z razvrednotenim premoženjem Term Čatež, neizplačilom dividend in podobno. Šlo je torej za poslovno zgrešeno ravnanje Bojana Petana in njegovih pomočnikov. Cilj tega pa je bil prevzem Term Čatež s strani družb, ki jih obvladuje Petan.
Podjetji Marina Portorož in Turistično podjetje Portorož, ki sta bili odvisni družbi Term Čatež in sta prodali svoja deleža Termam Čatež, sta pridobili deleža v letu 2002 po znatno nižji vrednosti – po 94 evrov za delnico. To pomeni, da sta s prodajo deležev v začetku leta 2008 ustvarili kapitalski dobiček, od katerega bi morali plačati davek državi. Ali je bil davek plačan, iz objav obeh družb ni mogoče ugotoviti. Opisani umik delnic odvisnih družb je Terme Čatež finančno močno in usodno izčrpal, kar je bilo po Vizjakovih takratnih izjavah “kriminalno” in “glupo” dejanje.
Krivdo za finančno izčrpavanje Term Čatež je Bojanu Petanu in še nekaterim udeleženim posameznikom očitalo tudi državno tožilstvo. Sodni postopek zoper Petana in soobtožene je potekal pred Okrožnim sodiščem v Kopru. Primer je najbolj odmeval leta 2014, ko so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada opravili 30 hišnih preiskav in Petana tudi pridržali. Ugotovljenih naj bi bilo za okoli 20 milijonov evrov premoženjske koristi. Vendar pa, kot smo tega v Sloveniji že navajeni, pred sodiščem ni bil nihče obtožen. Prevzemanje Term Čatež je potekalo še naprej. Tudi nadaljnji postopki so bili milo rečeno neobičajni, nepregledni in prek satelitov. Vendar pa to ni več predmet tokratne obravnave, zato se bomo tu ustavili.
Terme zadolžene in izčrpane
Dejstvo pa je, da so se Terme Čatež v letih od 2008 do 2013 močno zadolžile tudi zaradi financiranja konsolidacije lastništva skupine DZS, medtem ko je denarni tok (EBITDA) Term Čatež vztrajno padal. Podjetje je namesto za razvoj osnovne dejavnosti denar porabilo za financiranje konsolidacije lastništva DZS v Termah Čatež. Danes so Terme Čatež izčrpano podjetje, v zadnjih letih poslujejo z minimalnim dobičkom oziroma z izgubo in posledično ne plačujejo davka od dobička. Za investicije namenjajo malo denarja, kar se odraža tudi v njihovem razvoju. Terme Čatež so tako zdaj v bistveno slabši kondiciji kot pred prevzemom, saj jih je ta finančno precej izčrpal.
Reševali tudi DZS
Ob tem spomnimo še na to, da je država reševala tudi DZS, to je ključnega lastnika Term Čatež. Državne banke oziroma upniki so namreč na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), t. i. slabo banko, prenesli 70,67 milijona evrov dolga dela skupine DZS. V skupini so podjetja DZS, Delo prodaja in Terme Čatež. V letu 2017 je bil ta dolg za vsega 41 milijonov evrov prodan zasebnim investitorjem v skladu York. Poleg upnikov oz. državnih bank, ki so bile oškodovane za približno 39 milijonov evrov, so bili oškodovani tudi delničarji DZS.
Za konec
Vizjakove napovedi iz leta 2007, da je »glupo« izčrpavati podjetje Terme Čatež z odkupom in umikom delnic v lasti Marine Portorož (9,76 %) in Turističnega podjetja Portorož (7,11 %) so se uresničile. Umik delnic Term Čatež, kot je bil izveden, je bilo škodljivo dejanje za družbo. Namesto da bi Terme Čatež s prodajo deležev v odvisnih družbah, ki so jih obvladovale, dobile dodatni denar za naložbe in razvoj, je družba sama financirala umik delnic, čeprav za to ni imela denarja. Največ so pri tem izgubili upniki, delničarji, med njimi tudi zaposleni, in država.
Po ocenah so država in s tem davkoplačevalci v Termah Čatež in skupini DZS izgubili več kot 100 milijonov evrov, po nekaterih ocenah celo okoli 150 milijonov. To oškodovanje pa je tisto, kar je takratni minister za gospodarstvo Andrej Vizjak leta 2007 želel preprečiti. Po 14 letih pa mu z zvočno lepljenko nelegalnih prisluhov želijo podtakniti “glupo plačevanje davkov”.
V KUL ministru očitajo še padli zakon o vodah in nakup Petrolovih delnic. Minister je delnice Petrola kupil v marcu in maju 2020. V oktobru 2020 je prišlo do dokončne sprostitve prodajnih cen naftnih derivatov, cena delnice (300 evrov) pa je bila takšna kot marca in maja. To pomeni, da sprostitev cen ni imela nobenega vpliva na tečaj delnice Petrola, minister pa jih je kupil pod pogoji kot vsi drugi državljani. Glede zakona o vodah je Vizjak prepričan, da večina ljudi zakona sploh ni prebrala in da niso vedeli, za kaj se ta zavzema.
Vida Kocjan