Stanje slovenskega zdravstvenega sistema ostaja alarmantno, saj kljub obljubam ni zaznati nikakršnih potrebnih sprememb. Ne glede na to je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc po maratonski seji Državnega zbora interpelacijo preživela in ohranila svoj ministrski stolček. Slovenija v letnih poročilih OECD prikazuje vedno slabše rezultate na področju kakovosti zdravstvenega varstva državljanov, prav tako pa so vedno daljše tudi čakalne dobe. Slovenija je tudi edina država med članicami Evropske unije, ki nima celovito urejene dolgotrajne oskrbe, velik problem pa predstavlja tudi delovanje centrov za socialno delo, ki vedno manj časa posvečajo dejanskemu reševanju stisk ljudi.
V oddaji Objektiv sta svoja mnenja glede te tematike in glede dela vlade soočili predstavnici strokovnega sveta SDS, tako imenovane vlade v senci, Alenka Forte za področje zdravstva in poslanka Jelka Godec za področje dela, družine in socialnih zadev.
– [EKSKLUZIVNO] Drama z ugrabljenima dečkoma s strani Kopač Mrakove šla tako daleč, da so dečkoma spremenili priimek
Čakalne vrste so vedno daljše
Statistični podatki kažejo, da se je število čakajočih na prvi ambulantni pregled v letu dni povečalo za 6 odstotkov. Število tistih, ki čakajo nedopustno dolgo na prvi pregled pa kar za 26 odstotkov. Čakalne vrste so tako vedno daljše, trenutno čaka več kot 114.000 pacientov na prvi pregled. Medtem pa smo priča političnemu kadrovanju in neracionalnemu razpolaganju z milijoni evri davkoplačevalskega denarja.
Čakalne dobe so po prepričanju Fortejeve večplasten problem. “Po eni strani Zavod za zdravstveno zavarovanje plačuje programe na letni ravni, ki jih izvajalci po pogodbi izvajajo. V primeru, da so potrebe večje, bi bilo nujno, da zavod plača dodatne programe.” Komentirala je, da se je ministrica šele jeseni spomnila, da bi ponudila dodatne programe na najbolj kritičnih področjih in pojasnila, da izvajalci tega žal ne morejo več izvesti, kajti mase 100 tisoč čakajočih ni mogoče obravnavati v zgolj dveh mesecih.
Zdravstveni sistem prežema korupcija
Že pred časom so nekateri posamezniki, ki so zaposleni v zdravstvu opozorili, da korupcija močno prežema zdravstveni sistem in je tudi vzrok za povečanje stroškov v zdravstvu. S posameznimi primeri korupcije v zdravstvu in posledično slabšanjem kakovosti zdravstvenih storitev so se ukvarjale tudi različne pristojne institucije: Računsko sodišče Republike Slovenije, Komisija za preprečevanje korupcije in Nacionalni preiskovalni urad.
Po vseh preiskavah, tudi kriminalističnih, se do danes ni zgodilo nič. Podjetja, ki so vpletena v različne sumljive posle še naprej ostajajo dobavitelji medicinske opreme, serviserji in posojevalci opreme. Velikokrat so celo edini dobavitelj. Ministrica še vedno ni storila nič, kljub dejstvu, da so ljudje, ki so bili vpleteni v posamezne nepravilnosti in se okoriščali na račun javnih zdravstvenih zavodov, še vedno na visokih položajih in odločajo o zdravstvu. Ti posamezniki rušijo ugled zdravniškega poklica in zdravnikov, znižujejo zaupanje državljanov v slovenski zdravstveni sistem in zdravniško oskrbo ter neprestano skrbijo, da so stroški nabavljenih pripomočkov visoki, opravljene storitve predrage, čakalne dobe predolge, zdravstveni sitem pa predrag in premalo učinkovit.
Direktorji bolnišnic in svetov zavodov so izbrani na podlagi politične pripadnosti
S strokovnega vidika vodenja in razvoja zdravstvenih inštitucij je izredno problematično nastavljanje direktorjev bolnišnic in zamenjava članov svetov zavodov, ki so izbrani na podlagi politične pripadnosti in ne na podlagi strokovnih kompetenc. Posledice nesprejetja ključne zakonodaje, neupoštevanje stroke in nepripravljenost za dialog, ob tem pa politično kadrovanje brez pravih kriterijev, znanja in izkušenj oblikujejo stanje v slovenskem zdravstvu, ki je kot dobro vemo polno problemov in afer.
Fortejeva je poudarila, da dokler ne bo prave reforme o delovanju javnih zdravstvenih zavodov, ki bo v skladu s pravili konkurence in evropskim pravnim redom ter dokler kadrovanje ne bo kompetentno, bomo še naprej soočeni s krizo, v kateri javni zavodi drvijo v krizo.
Ministrica ni odprta za dialog in ne sprejema nujno potrebnih reform
Fortejeva je izrazila prepričanje, da je vlak za to ministrico že odpeljal, saj v dveh letih svojega mandata ni uvedla nobenih ključnih reform. “Ministrica bi morala v prvih stotih dneh začeti intenzivno delati na ključnih projektih, tako na področju zakonodaje kot tudi na področju delovanja javnih zavodov. Prav smešno je, da sedaj obljublja, da bo v dveh mesecih naredila vse, kar do sedaj v dveh letih ni bila zmožna.” Po njenih besedah ministrica do sedaj ni imela še nobene resne razprave s širšo stroko in civilno družbo glede krovnih zakonov.
“Ne predstavljam si kako bo v primeru Zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki je eden izmed najpomembnejših zakonov, ki ga potrebujemo za zagotavljanje novih finančnih sredstev in za razmejitev delovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ker se ministrica ne pogovarja tako s strokovnjaki zavarovalniške stroke kot tudi ne z gospodarstveniki,” je dejala Fortejeva.
V Sloveniji imajo rakavi pacienti pet let krajšo življenjsko dobo
Ministrica v svojih izjavah nikoli ne izpostavlja 75 odstotkov tistih kazalnikov v zdravstvu v katerih smo slabši od povprečja in ki nas uvrščajo ob bok vzhodnoevropskih držav je izpostavila Fortejeva in dodala, da prav tako nikoli tudi ne pove koliko rakavih bolnikov umre, ker ne pridejo pravočasno na vrsto. “Ni zanemarljivo dejstvo, da imajo naši rakavi pacienti za kar 5 let krajšo življenjsko dobo kot je značilno za povprečje. Ministrica ima omaloževajoč odnos do vsega razen do svojega ministrstva in svoje pozicije.”
Področje dolgotrajne celostne oskrbe še do sedaj ni urejeno
Slovenija je edina država med članicami Evropske unije, ki nima celovito urejene dolgotrajne oskrbe. Zakon, ki bi to področje uredil pa ni pomemben le za starejše, kar se pogosto napačno predstavlja v javnosti, ampak za vse, ki v vsakodnevnem življenju potrebujejo pomoč drugih.
Nesoglasja med Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pod čigar okrilje spada zakon, je očitno preusmerjanje pozornosti. Je tudi dokaz, da ministri med seboj ne znajo sodelovati in dokaz nemoči predsednika vlade, ki jih k sodelovanju ne more pripraviti. Ker je zakon napisan že v N-tih različicah, je potrebna le odločitev, katero od njih poslati v sprejem v Državni zbor.
Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil po besedah Godčeve pripravljen že v času prve Janševe vlade, na plano pa očitno še do sedaj ni prišel zaradi slabega medresorskega usklajevanja, kljub temu, da smo v EU obljubili, da bo ta zakon sprejet v septembru 2016. “Zaradi takšnega ravnanja najbolj trpi prebivalstvo, ki ga nujno potrebuje glede na to, da se soočamo s trendom vedno večjega staranja prebivalstva.”
Socialni centri postajajo apatični do realnih stisk ljudi
Velik problem predstavlja tudi delovanje oziroma nedelovanje centrov za socialno delo, ki postajajo vse bolj ustanove, ki se ukvarjajo z birokratskimi opravili, namesto da bi vso svojo energijo posvetili reševanju stisk ljudi. Že afera oziroma zgodba koroških dečkov, ki še vedno nima epiloga, je do potankosti razgalila dejansko stanje sociale in odnosa, tako centrov za socialno delo kot pristojnega Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, do tistih, ki pomoč najbolj potrebujejo.
Veliko kadrov na centrih za socialno delo se zaposluje na podlagi politične pripadnosti
Vodstveni kadri večine centrov za socialno delo so politično nastavljeni. V konkretnem primeru koroških dečkov se odpira vprašanje, ali je ministrica Anja Kopač Mrak stopila v bran in pokrila sporne odločitve Centra za socialno delo Slovenj Gradec tudi zato, ker je, zdaj že nekdanji direktor CSD Slovenj Gradec, član stranke SD.
Godčeva je poudarila, da politično kadrovanje največje posledice prinese prav državljanom, zato je kot tako nedopustno in spomnila na primer koroških dečkov, pri katerem so se kršile tako pravice otrok kot tudi starih staršev zaradi nezakonitega odvzema otrok in neustreznega postopanja centra za socialno delo. “Vsi odgovorni vključno z ministrico Anjo Kopač Mrak bi morali za to odgovarjati.”
Pri številnih projektih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ni bilo zaznati uspeha
Uspehov ni bilo zaznati pri nekaterih projektih, ki se jih je ministrstvo lotilo – naprimer. odpis dolgov in preprečevanje dela na črno z vpeljavo vrednotnic, je bil popolnoma brez rezultatov. Analiza je celo pokazala, da so bili stroški vpeljave vrednotnic nekajkrat višji, kot je bil njihov izplen. Zakaj ministrica trmasto vztraja pri njih, pa ni jasno.
Eden izmed projektov je bila tudi Bela knjiga o pokojninski reformi, ki naj bi nakazala bodočo ureditev pokojninskega sistema, a z vsebino in njeno realizacijo se nihče več ne ukvarja. Po besedah Godčeve se je ministrstvo hvalisalo s to knjigo ter sporočilo, da bo stvar spodvržena štiriletni javni razpravi, kar pomeni, da stvar preide v naslednjo vlado. “Če bi bili nameni resni, potem bi razprava trajal maksimalno leto dni. Očitno to ne predstavlja resnega interesa tako vlade kot ne ministrice Anje Kopač Mrak.”
Ministrstvo za mlade nima posluha
S sprejeto novelo zakona je bilo profesionalnim športnikom odvzeta možnost profesionalnim športnikom, da kandidirajo za Zoisovo štipendijo, s čimer so na ministrstvu zelo otežili šolanje in delo mladih. “Ministrica včasih sprejema ukrepe, ki so skregani z vsako logiko in s tem otežuje tako življenje mladim kot tudi starejšim, v tem konkretnem primeru pa ni pokazala prav nikakršne empatije do vrhunskih športnikov,” je povedala poslanka Godec.
V primeru Družinskega zakonika ni bilo veliko strpnosti s strani drugače mislečih
Eden izmed gorečih projektov ministrstva je tudi “propadli poizkus uveljavitve Družinskega zakonika”, ki je hkrati najboljši pokazatelj, da je je treba za uspešen zakon pridobiti čim širšo podporo ljudi. Ob tem je zanimivo opažanje, ob odpiranju ideoloških vprašanj in presojanju, čigave vrednote so bolj prave, kako tisti, ki največ govorijo o strpnosti in spoštovanju drugače mislečih, sami ravnajo ravno nasprotno. Torej, kako zagovorniki tako imenovane enakosti velikokrat obsojajo in podcenjujoče obravnavajo vse, ki si drznejo imeti drugačna stališča.
Politična volja Cerarjeve koalicije je vprašljiva
Poleg naštetega, številnih afer in splošnega neukrepanja pa je problem tudi neracionalna poraba davkoplačevalskega denarja. Proračun ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je eden največjih, zato bi morali z njim še posebej skrbno ravnati, prav tako nikjer ni zapisano, da je tistim, ki že leta in leta živijo na račun proračuna, ta pravica dodeljena za vedno. Manevrskega prostora je torej še veliko in spremembe se da narediti, a politična volja Cerarjeve koalicije po sprememba je, več kot očitno, vprašljiva.
N. Ž.