Ko je Šarčeva LMŠ v novi sestavi vlade prevzela ministrstvo za zdravje, je bila glavna prioriteta ministrstva takojšnje skrajšanje čakalnih vrst. S tem namenom so za zdravstvo namenili vsega 45 milijonov evrov, ki pa so bili porabljeni v veliki meri za poravnavo zapadlih računov. Kakor se je izkazalo, čakalne vrste vseeno niso tako velika prioriteta, vsaj za Šarčevo ekipo ne.
Na Nova24TV smo pred kratkim na ministrstvo za zdravje poslali več vprašanj v zvezi s financiranjem slovenskega zdravstvenega sistema, ki smo jih naslovili na ministra Sama Fakina. Z ministrstva so nam poslali odgovore, ki pa v veliki meri nakazujejo, da krajšanje čakalnih vrst ni prioriteta, kakor so o tem govorili predstavniki vlade Marjana Šarca.
Določenim vprašanjem so se na ministrstvu tudi v celoti izognili in prevalili odgovornost na Nacionalni inštitut za javno zdravje. Ta naj bi bil odgovoren za podatke o čakalnih dobah in o čakalnih dobah nad dopustno mejo. Ravno tako na ministrstvu niso odgovorili, kakšne so bile čakalne dobe na dan, ko je minister Fakin prevzel delo, in kakšne so sedaj. Na enak način so se izgovorili pri vprašanju, zakaj je bil ukinjen javni vpogled v čakalne dobe na spletu in kdaj oziroma če bo spet vzpostavljen.
Vlada zagotovila 45 milijonov evrov za skrajševanje čakalnih dob in zvišala ceno prvih pregledov za 10 odstotkov
Minister Fakin naj bi po trditvah službe za odnose z javnostmi na MZZ takoj ob nastopu mandata začel obiskovati bolnišnice, kjer je vodstva opozarjal, da morajo skrbeti za skrajševanje čakalnih dob. Od takrat naj bi se Fakin mesečno sestajal z vodstvi treh največjih bolnišnic. “V preteklosti se vodstva bolnišnic namreč s tem problemom niso posebej ukvarjala,” so zapisali v svojem odgovoru.
Vlada RS je že lani zagotovila 35 milijonov evrov dodatnega denarja za skrajševanje čakalnih dob. Dodatna sredstva za skrajševanje čakalnih dob v višini 10 milijonov evrov pa so zagotovljena tudi v proračunu za leto 2019. “Poleg tega je v Splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2019 določeno, da je zvišana cena (10 odstotkov) vsem prvim pregledom. S tem spodbujamo izvajalce, da naredijo več prvih pregledov na področju 15-tih specialnosti: rehabilitacija, ortopedija, revmatologija, otorinolaringologija, kardiologija in vaskularna medicina, fiziatrija, ginekologija, infektologija, internistika, alergologija, okulistika, pulmologija, splošna kirurgija, urologija, tireologija.”
Še vedno ne razpolagajo s končnimi poročili o izvajanju sanacije v zdravstvu za leto 2018
Ob tem pa se na ministrstvu ponašajo s podatkom, da so za dodatnih 95 referenčnih ambulant namenili 3,5 milijona evrov. V letu 2017 je 15 bolnišnic na podlagi zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov iz državnega proračuna dobilo sredstva v skupni višini 135.685.281 evrov. Denar pa je šel za “plačilo zapadlih neplačanih obveznosti do dobaviteljev za dobavljeno blago in opravljene storitve, ki izhajajo iz naslova opravljanja javne službe po starosti zapadlosti,” in za “plačilo posojil v okviru enotnega zakladniškega računa države in do komercialnih bank, najetih za financiranje tekoče likvidnosti”.
Kar se tiče samega upravljanja javnih zdravstvenih zavodov, naj bi na ministrstvu pripravljali izhodišča za predlog zakona, ki bo podlaga za “bolj učinkovit in stabilen sistem upravljanja javnih zdravstvenih zavodov”. Z drugimi besedami, naredili niso še ničesar. Ta izhodišča pa bodo potem najprej predstavljena koalicijskim partnerjem, po uskladitvi bodo predstavljena tudi javnosti, so zapisali.
Na ministrstvu za zdravje še dva meseca po koncu leta še vedno ne razpolagajo s končnimi poročili o izvajanju sanacije do konca leta 2018, “saj so ta še v pripravi, ker javni zavodi še niso pripravili zaključnih računov za leto 2018”. Ministrstvo za zdravje bo celovito poročilo o “izvajanju sanacije do konca leta 2018” posredovalo “v seznanitev in obravnavo Vladi RS predvidoma do konca maja 2019”.
Porabili zgolj 73 odstotkov načrtovanih sredstev za krajšanje čakalnih dob
Od 35-milijonske injekcije, ki je je bil deležen zdravstveni sistem lansko leto, so za sredstva, “ki so bila namenjena plačilu povečanega obsega zdravstvenih storitev”, porabili 73 odstotkov od načrtovanih 25.712.328 evrov iz sredstev OZZ. “Realizacija dodatno financiranih programov” naj bi bila tako “kljub pozno sprejetim pravnim podlagam” zadovoljiva. Denar je šel za financiranje “realizacije izbranega nabora storitev v prospektivnem programu”, financiranje “realizacije izbranega nabora specialističnih ambulant” in financiranje “preseganja programa nad planom v višini 20 odstotkov v dejavnosti zobozdravstva, fizioterapiji in v določenih ambulantah”.
Za konec pa preseneti odgovor na vprašanje o ministrovih stikih z lobisti. Ker nismo prepričani, ali gre samo za slovnično napako, se nam zdi smiselno, da objavimo to vprašanje in odgovor nanj v celoti. Naša prošnja se je glasila: “Prosimo za podatke o vseh lobističnih stikih ministra v njegovem mandatu.” V odgovor smo dobili: “Edini logistični stik ministra za zdravje je sestanek s predstavniki Vzajemne 28. 11. 2018.”
Ivan Šokić