Kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je na zaslišanju pred pristojnim parlamentarnim odborom med drugim napovedala, da se bodo na spletu lotili sovražnega govora. Pristojni parlamentarni odbor je podprl predlog, da je Stojmenova Duh primerna kandidatka za ministrico, z devetimi glasovi za in štirimi glasovi proti. “Ko bo Stojmenova preganjala sovražni govor, a mislite, da bo začela pri tistih, ki sovražijo Janeza Janšo in mu grozijo? Ker razen na skrajni levi jaz takih objav nekako ne zasledim,” so napoved o preganjanju sovražnega govora komentirali na Twitterju.
“Sovražni govor je sovražni govor. Pa če pride iz leve ali iz desne. Žaljivke in zmerljivke zabolijo, ne glede na to, ali priletijo s severa, juga, vzhoda ali zahoda. To, da drugemu ugasneš luč, tebe ne naredi bolj sijočega,” je že pred kakšnim letom dejala bodoča ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, ki je te dni presenetila, ko je v državni zbor prišla z obsežnim fasciklom – kar je za digitalno ministrico nekoliko neobičajno. V javnosti se seveda pojavljajo različne interpretacije sovražnega govora – nekateri pod tem izrazom razumejo že vsak nespodoben zapis – kar pa je vsaj do neke mere prav tako subjektivna ocena. “Glede na to, da sovražni govor ni pojem iz Kazenskega zakonika, ampak široka fraza, ki zajema vse, kar komu ni všeč, in ker gospa prihaja iz stranke s ponosno avtoritarno tradicijo, je upravičen strah, da bodo napadli svobodo govora,” je komentiral dr. Žiga Turk.
Mnogi menijo, da lahko vsakršno omejevanje svobode izražanja sčasoma pripelje v diktaturo, enako se lahko zgodi z omejevanjem sovražnega govora. Združene države zagovarjajo argument “spolzke strmine”, ki pojasnjuje, da s prepovedjo določene oblike govora postavljamo temelje za nadaljnje prepovedi. “V današnjem svetu ni jasno, kakšna je razlika med tako imenovanim sovražnim govorom in govorom, ki to ni, zato so takšne vnaprejšnje obsodbe nekaj najbolj nevarnega za demokracijo,” je poudaril politični analitik in univerzitetni profesor dr. Boštjan M. Turk, ki je pojasnil, da izhajamo iz načela, da je vsak govor konstruktiven, razen tisti, ki ne zadeva stvari, ki so predpisane z Ustavo. Dodal je, da je to za Slovenijo izredno slab obet. Turk je prepričan, da si nihče ne želi stopiti v čevlje cenzorja, saj so se ti vpisali v slovenski zgodovinski spomin kot nekaj negativnega.
Ko bo Stojmenova preganjala sovražni govor a mislite, da bo začela pri tistih, ki Janšo sovražijo in mu grozijo?
Ker razen na skrajni levi jaz takih objav nekako ne zasledim, vi? pic.twitter.com/MEGP37zHZ7— Johanca (@Johanca_4me) May 30, 2022
Turk je spomnil na Franceta Prešerna in njegov odnos do Jerneja Kopitarja: “Vidimo, da ga je upravičeno obtoževal za cenzuro njegovih tekstov in tako je bila cenzurirana tudi Prešernova Zdravljica.” Človek, ki da nekaj nase, se torej po Turkovem mnenju ne bo loteval cenzorstva oziroma ne bo posegal v pravico drugega do svobode izražanja. V današnjem svetu kategorija svobode izražanja ostaja prva kategorija, sovražni govor pa je nekaj, kar se uporablja z namenom omejevanje pravice do izražanja. “To se na noben način ne more dobro končati,” je opozoril Turk.
Diplomirani slavist in profesor francoske književnosti je pri Stojmenovi Duh tudi opazil nezadostno znanje materinščine – se pravi jezika, ki je uradni jezik Republike Slovenije in jezik, v katerem se vse te stvari, ki zadevajo tudi sovražni govor, izrekajo. Stojmenova pri tem sicer ni osamljen primer, podobno je opaziti tudi pri Svetlani Slapšak, ki ji niso tuje niti resne faktične napake. “Falanga teh ljudi je zelo slab obet za to, kar mi Slovenci najbolj potrebujemo – to pa je sproščenost, svoboda in to, da sami odločamo o svoji usodi, ne pa da o tem odloča nek cenzor.“
Preganjanje sovražnega govora ni v nobenem primeru dobrodošlo oziroma upravičeno, zato ker sovražni govor takoj trči ob kategorijo svobode do javne besede. Izjema so zgolj stvari, ki so predmet kazenskega zakonika, kot je na primer poseganje v integriteto posameznika, resne grožnje, pozivanje k nasilju in podobno. Take stvari je seveda treba sankcionirati, ne more pa si nekdo kot ministrski program vzeti za načelo, da bo preganjal sovražni govor. “Ker potem bo preganjal de facto svobodo govora,” je še opozoril prodekan Evropske akademije znanosti in umetnosti, ki dobro ve, kako je, če si preganjan za svoje besede – pa četudi resnične. Pri svobodi govora ne more biti dvojnih meril, saj je univerzalna človekova pravica, ki je zapisana v Ustavi. Če svobodo govora zamenjamo s sovražnim govorom, pristanemo v diktaturi – ne pozabimo, da sta to počela že Hitler in Stalin.
Sara Bertoncelj