fbpx

Vodenje sodstva: Zelo podjetni Miodrag Đorđević bo novi Branko Masleša

Edini kandidat za predsednika vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević (Foto: STA)

Miodraga Đorđevića, ki je v preteklosti že kandidiral za šefa vrhovnega sodišča, evropskega sodnika in tudi za ustavnega sodnika, a je pri tem vsakič propadel, je ministrica Dominika Švarc Pipan (SD) poslancem predlagala za predsednika vrhovnega sodišča. Đorđevića je koalicija Marjana Šarca po številnih zapletih pred slabimi tremi leti že izvolila za podpredsednika vrhovnega sodišča. Predlagal ga je še pravosodni minister vlade Mira Cerarja Goran Klemenčič, katerega namestnica (državna sekretarka) je bila Đorđevićeva intimna partnerka Tina Brecelj, s katero ima tudi dva otroka. Zaradi pisanja o težavah z njunim precej živahnim sinom, ki so se pojavile na Osnovni šoli Poljane (že prej pa na Osnovni šoli Prežihovega Voranca), je posamezne medije vplivni par celo prijavil policiji. Enega od člankov, ki je povzročil še dodatno jezo, si lahko preberete na povezavi tukaj. Kot podpredsednik vrhovnega sodišča je Đorđević nasledil vrhovno sodnico Nino Betteto, s katero je bil pred tem poročen, z njo pa ima tudi hčerko. Vrhovna sodnica Bettetova je, ko se je konec leta 2016 iztekel mandat Branku Masleši, kot podpredsednica vodila vrhovno sodišče, dokler leta 2017 za predsednika ni bil izvoljen Damijan Florjančič, ki se mu mandat izteče februarja.

Če Đorđević prihodnje tedne ne bo izvoljen za predsednika, bo v podobnem položaju, kot je bila nekoč Bettetova. Več o propadlih kandidaturah Đorđevića v preteklosti in nenavadnih razlogih lahko preberete tukaj:

Tudi nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je bil v sodniški karieri večkrat zavrnjen, preden ga je levi del državnega zbora postavil povsem na vrh rednega sodstva. Kot se bo zdaj zgodilo Đorđeviću. Letos najprej dvakrat za vodenje vrhovnega sodišča ni kandidiral nihče. V tretje je kandidiral le Đorđević, ki pa bo čez tri leta dopolnil 70 let in bo s tem izgubil sodniški mandat ter pravico do vodenja vrhovnega sodišča. Mandat šefa vrhovnega sodišča je šest let.

Sodnik Đorđević je delal za vlado druge države
Đorđević v preteklosti ni bil podjeten le intimno, pač pa tudi poslovno: leta 2016 je svetoval vladi Makedonije in v tistem času ni opravljal sodniške službe na vrhovnem sodišču. Mandat so mu, ko je delal za tujo vlado, zamrznili.

Sodnikom je dodatno delo, ker imajo privilegij mandata do upokojitve, dovoljeno le izjemoma. Pravosodni minister Klemenčič se je ob kandidaturi Đorđevića za podpredsednika vrhovnega sodišča izognil odgovoru na poslansko vprašanje, ali je bil Đorđević napoten na mednarodno civilno misijo v Makedonijo. V tem primeru bi mu lahko “zamrznili” sodniški mandat, ko je bil v tujini. V Makedoniji je svetoval tamkajšnji vladi. Klemenčič se je razglasil za nepristojnega odgovoriti. Nič ni videl, nič ni slišal. Je pa Đorđevića predlagal za podpredsednika vrhovnega sodišča. Dominika Švarc Pipan ga je sedaj predlagala še za predsednika vrhovnega sodišča. Da bo pomagal Makedonski vladi, je Đorđević obvestil svojega tedanjega šefa Maslešo, ker zakon določa, da mora vrhovni sodnik o dodatnem delu obvestiti svojega šefa.

Danes že upokojeni Masleša se je v zgodovino zapisal s tem, da je sodil nepošteno, ker se ni izločil iz sojenja v primeru Patria proti šefu SDS Janezu Janši. Tako je tudi zapisano v sodbi ustavnega sodišča. Za svoje delo pa je letos prejel nagrado za življenjsko delo na področju pravosodja.

Zakon o sodniški službi pravi: “Če predsednik sodišča meni, da gre za delo, ki ga sodnik po določbah tega zakona ne sme opravljati, predlaga sodnemu svetu, da odloči o nezdružljivosti dela s sodniško funkcijo, in o tem obvesti sodnika. Če sodni svet odloči, da je delo nezdružljivo s sodniško funkcijo, ga sodniku prepove sprejeti.”

Masleša je sprožil postopek, da bi Đorđeviću svetovalni posel prepovedali. A med člani sodnega sveta je prišlo do spora. Del članov, tudi tedanji predsednik sodnega sveta, je ocenjevalo, da se zakona ne sme kršiti in bi svetovanje vrhovnega sodnika tuji vladi prepovedali. A je večina glasovala za podjetnost in dodatno službo. Na problematičnost kršenja zakona sodnikov je opozorila revija Reporter. Takratni poslanec Vinko Gorenak (SDS) pa je postavil poslansko vprašanje. Klemenčič se je izmaknil odgovoru z izgovorom, da zaradi načela delitve oblasti nima pravice presojati dela sodnega sveta in s tem seveda ravnanja sodnika Đorđevića. Poslanci o podpredsedniku Đorđeviću pred volitvami leta 2018 niso odločali. Dvakrat so Đorđevića umaknili z dnevnega reda mandatno volilne komisije. To je bilo nenavadno. Ozadje je bilo politično. Đorđevića je predlagal Klemenčič, ki je bil v preteklosti v vladi namestnik predsednice LDS Katarine Kresal na notranjem ministrstvu. Ko so ga od tam postavili za šefa KPK pa je spisal poročilo o takratnem premieru Janezu Janši, ki je bilo podobne vrste kot sojenje Masleše v primeru Patria, zaradi katerega je moral Janša za nekaj časa v zapor na vrhuncu kampanje pred volitvami. Klemenčič je s poročilom, s katerim je očrnil Janšo, ne da bi mu ponudil možnost odgovoriti (se braniti), sprožil padec druge Janševe vlade, kar je “levi sredini” omogočilo, da je lahko z več stomilijonskimi nakazili iz proračuna rešila nasedle naložbe v Factor in Probanki, obe sta bili tudi v lasti z levico povezanih tajkunov. Pozneje je vlada Alenke Bratušek, ki je bila takrat še v PS Zorana Jankovića, reševala še velike državne banke. A z, glede na velikost bank, relativno precej manjšimi vložki. Državne banke (NKBM, NLB …) so pozneje tudi prodali. Glede na vložke za sanacijo bank: za drobiž.