Nizka socialna varnost je bila v 70 odstotkih razlog za odhod iz Slovenske vojske (SV). Noveli zakona, ki bi vojakom po dopolnjenem 45. letu starosti zagotovila več socialne varnosti, se sedaj tudi na glasovanju na plenarni seji obeta potrebna dvotretjinska podpora.
Še leta 2011 je je bilo v Slovenski vojski 7567 pripadnikov stalne sestave, letos junija pa samo še 6321. Tudi pri pripadnikih pogodbene rezerve ni nič bolje, število 1923 v letu 2008, se je do letos znižalo na 656. Da bi se kadrovski odliv zaustavil, se letos obeta sprejetje novele zakona, ki bi vojakom po dopolnjenem 45. letu starosti, zagotovila več socialne varnosti. Na seji odbora za obrambo, so v sredo s potrebno dvotretjinsko večino potrdili predlog novele, je povedal načelnik Generalštaba SV Robert Glavaš. Z novelo bo vojak ob razporeditvi na civilno delovno mesto obdržal število plačnih razredov, ki jih je dosegel. V primeru, da bi bila osnovna plača nižja, pa mu bo ministrstvo izplačevalo razliko. Poleg tega bo tudi možno vojaka za nedoločen čas zaposliti brez javnega razpisa.
Zakon o obrambi je bil sicer sprejet leta 1994, nekaj sprememb pa je bil deležen tri leta kasneje. V letu 2002 so določili novo strukturo sil v SV in poenostavili sistem poveljevanja, eno leto kasneje se je tudi končalo opravljanje vojaškega roka. Z željo po zagotovitvi zakonske podlage za učinkovitejše delovanje vojske, njeno kadrovsko izpopolnjevanje in prehajanje vojaških kadrov v civilne poklice, je bil leta 2007 sprejet še en zakon, in sicer zakon o službi v Slovenski vojski. Ta je nekaj časa res pozitivno vplival na pridobivanje in zadrževanje kadra, potem pa sta finančna kriza in obsežno varčevanje v obrambnem resorju ta pozitiven učinek izničila. Posledično ni bilo več mogoče zagotoviti 8000 pripadnikov stalne sestave in 2000 pogodbenih rezervistov.
Načelnik Generalštaba Slovenske vojske brigadir Robert Glavaš (Foto: STA)
Za vardiste v Slovenski vojski ni prostora
Ob koaliciji so zakon podprli še v strankah SD, SAB in SNS, najbolj kritični pa so bili v Levici. Poslanec Miha Kordiš je še posebej opozarjal na določbo, ki omogoča, da so pogodbeni rezervisti lahko tudi člani političnih strank. Jože Horvat iz NSI in Branko Grims iz SDS, sta ga ob tem opomnila, da ustava prepoveduje članstvo v strankah le poklicnim pripadnikom, za pogodbeno rezervo pa prepoved ne velja. Po novem bodo lahko pogodbeni rezervisti pogodbo sklenili tudi le za eno leto, usposabljanje pa bi lahko trajalo tudi manj kot tri mesece. Obrambni minister Matej Tonin je sicer zagotovil, da v SV ni prostora za varde. Po mnenju Sama Bevka iz SD, bo zakon pri odločanju za poklic pozitivno vplival predvsem na mlade.
Trenutna zakonodaja vojakom ne omogoča prenosa plačnih razredov
Na pisno vprašanje Mihe Kordiša iz Levice, je minister za obrambo Tonin odgovoril, da trenutno veljavna zakonodaja ne omogoča prenosa plačnih razredov napredovanj ob prerazporeditvi vojaka na strokovno oziroma tehnično delovno mesto. Izjemoma dopušča le prenos do pet plačnih razredov ob prerazporeditvi na uradniško delovno mesto. Minister je tudi opozoril na dejstvo, da zdaj vojaki zaradi prehoda iz delovnega razmerja za določen čas na nedoločen čas, izgubijo deset ali več plačnih razredov, ko jih iz SV premestijo na ustrezna delovna mesta na ministrstvu ali v drug državni organ. Povprečna mesečna bruto plača vojaka je v letu sicer znašala 1845,87 evra.
Več kot 500 vojakov bo v prihodnjih petih letih dopolnilo 45 let
V naslednji petih letih bo 45 let dopolnilo več kot 500 vojakov. Za pokrivanje razlike med plačo ima ministrstvo v načrtu nameniti pol milijona evrov. Ocenjujejo, da bodo ob spremembi zakona lahko ohranili zaposlitev vseh omenjenih vojakov. Večina delovnih mest za vojake po dopolnjenem 45. letu starosti bi se lahko našlo v silah za zagotovitev delovanja in v silah za podporo poveljevanja. Primerna delovna mesta za njih pa bodo določili tudi v silah za bojno podporo in v silah za bojevanje.
Sara Bertoncelj