Med pripravami na gradnjo hidroelektrarne Mokrice je Vladna komisija za vprašanje prikritih morišč izkopala posmrtne ostanke. Posmrtni ostanki žrtev izvensodnih pobojev po drugi svetovni vojni, so bili zasuti v delu nekdanjega protitankovskega jarka pri Mostecu pri Brežicah. Predsednik komisije vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč je dejal, da gre za “ujet trenutek smrti.”
Uroš Košir, vodja ekshumacije, je na današnji novinarski konferenci povedal, da so od 25. avgusta do danes izkopali posmrtne ostanke vsaj 139 ljudi. Končno število bo sicer znano, ko se ekshumacija zaključi in ko bodo opravljene antropološke analize. Po izkopu zgornje površine je že zdaj sicer jasno, da gre za tri različne likvidacije in zakope. Žrtve so bile pobite po drugi svetovni vojni, šlo je za izvensodne poboje. V prvi ubiti in zakopani skupini je bilo vsaj 32 ljudi, v drugi vsaj 27, v največji tretji skupini pa vsaj 80 ljudi.
Žrtve, ki so jih zakopali v protitankovske jarke, ki so dolgi do 200 metrov, so v več različnih kampanjah tam pobijali od maja do konca oktobra, leta 1945. Pri pobijanju so sodelovali tudi Slovenci, prevoze in zaščito območja pobojev pa so izvajale enote slovenskega Korpusa narodne obrambe Jugoslavije (t.i. Knoj). Knoj je bila vojaška formacija, ki je opravljala varnostne-zaščitne naloge na ozemlju Jugoslavije, med njegove naloge pa je spadal tudi “boj proti banditskim skupinam in čiščenje osvobojenega območja”. V Sloveniji je sicer več kot 600 povojnih morišč. Pri nas sta bili največji koncentracijski taborišči za uničevanje za Slovencev Šentvid pri Ljubljani in Teharje pri Celju. Številni jetniki so končali tudi v jamah na območju Kočevskega roga, skupaj okoli 30 tisoč jetnikov. So pa tudi še neraziskana množična morišča, na primer na Pohorju, kjer je prav tako nekaj tisoč mrtvih.
Storilci molčijo, žrtve govorijo
Ljudi so domnevno na to grobišče vozili iz Teharij, avtobus žensk pa so pripeljali tudi od Hude jame, ki je bila že polna. Žrtve so prav tako vozili iz zapora v Šentvidu, videti pa je, da so med njimi tudi zajeti nemški vojaki in hrvaški ustaši. Identiteta nekaterih v pobojih sodelujočih oseb je bila tudi odkrita, vendar pa so bile osebe že pokojne. “Z arheologijo se približamo žrtvam in če storilci molčijo, pač žrtve govorijo,” je dejal predsednik komisije vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, Jože Dežman.
Tri različne skupine zakopanih žrtev pobojev
V prvi skupini likvidiranih in zasutih oseb, je bilo največ vojakov, med njimi pa so bili tudi civilisti. Slednji sicer prevladujejo v drugi skupini, kjer so našli osebne predmete kot so ženski čevlji in lasnice. Zasute so bile namreč tudi ženske. Našli so tudi umetno nogo, ki je pripadala eni od žrtev. V tretji skupini s odkrili predmete slovenskega, nemškega in hrvaškega porekla, kar kaže na to, da so bile zasute žrtve različnih narodnosti, prevladovali pa so pripadniki oboroženih sil. Vse žrtve v tretji skupini so bile bose, del žrtev v vseh skupinah pa je bil slečen vsaj do spodnjega perila. Pri večini skeletov so opazili, da so jim roke tesno zvezali z žico. Mesto odkritih ostankov streliva kaže na to, da so bile žrtve ustreljene na robu jarka ali pa v njem.
Pavel Jamnik, vodja kriminalistične akcije Sprava je povedal, da je morišče v Mostecu eno izmed prvih, za katero je po osamosvojitvi Slovenije izvedela javnost in s katerim se ukvarja policija. Antropologinja Petra Leben Seljak je sicer napovedala, da posamična obravnava skeletov ne bo možna, bodo pa uporabili strokovni pristop, ki se v arheologiji uporablja za raziskavo kostnic. Določili bodo minimalno število skeletov in spol žrtev, iskali pa bodo tudi patološke spremembe, ki kažejo vzrok smrti. Dedne stegnenice bodo peljali v depo vzorcev za identifikacijo, predmete pa bodo dali Muzeju novejše zgodovine, je še povedal Dežman.
Sara Bertoncelj