V nizu dogodkov v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU je potekal pogovor priznanih evropskih pisateljev, Slovenca Draga Jančarja in Belgijca Stefana Hertmansa. V sredo zvečer sta v bruseljskem kulturnem središču Bozar soočila razmišljanja o prepletanju preteklosti in sodobnosti, zgodovinskih dejstev in izmišljenega v literaturi, razlikah med evropskim vzhodom in zahodom ter o pandemiji in človeških hibah, ki jih ta razgalja.
Dogodek je vodila Staša Pavlović – Slovenka, ki živi v Belgiji in je med drugim prevajalka Hertmansovih del. V Bozarju so ga napovedali kot pogovor o moči preteklosti. Jančarja in Hertmansa, ki so ga v Bozarju opisali kot “nepogrešljivo osebnost flamskega književnega sveta”, druži postavljanje zgodb v različna obdobja preteklosti ob prepletanju zgodovinskih dejstev z izmišljenimi osebnimi izkušnjami junakov, pri čemer ti, kot je dejala Staša Pavlović, ne služijo zgodovini, temveč obratno.
Jančar: “V Jugoslaviji smo bili kulturno odprti, a še vedno je bilo to diktatorstvo“
Pisatelja sta razmišljala o širokem razponu tem – o pomenu prevoda in koliko pri pisanju mislita na prevajalca, o tem, kako ju je oblikoval geografski prostor, iz katerega izhajata, o prepletanju zgodovinskih dejstev in izmišljenega v svojih delih, o pandemiji covida-19 ter tudi o ljubezni. Ob izmenjavi mnenj o evropskem vzhodu in zahodu je Jančar izpostavil Hertmansovo “šalo o Jugoslaviji kot Švici stalinizma”, ki da se mu je zdela smešna. V Jugoslaviji smo bili kulturno odprti, a še vedno je bilo to diktatorstvo, je poudaril.
Zahod ne razume vzhoda
Tudi danes smo po Jančarjevih besedah priča neprijetnemu razkolu med vzhodom in zahodom. “Moja skromna teorija je, da zahod ne razume dobro vzhoda,” je menil. To nerazumevanje po njegovem prepričanju preprosto izhaja iz različnih izkušenj in pričakovanj, pri čemer lahko literatura pomaga k boljšemu razumevanju.
Hertmans je ob tem dejal, da je bil njegov pogled na Slovenijo zelo idiličen, dokler ni bral Jančarjevih romanov. “Dragovi romani so pokvarili idilo,” je povzela Staša Pavlović. Flamec je poudaril, da je treba na pisatelja vselej gledati kot na pričo nečesa, ne pa se opredeljevati za ali proti njemu. Opisal je svojo izkušnjo izpred nekaj tednov, ko je pisal o svobodni izbiri glede cepljenja, pa so ga nekateri označili za fašista oziroma mu sporočili, da bodo zažgali vse njegove knjige.
Jančar prebral odlomek svoje knjige Galjot
Jančar je odgovoril z opisom primera svojega prijatelja, ki je moral v obkoljenem Sarajevu med vojno zažgati vso svojo knjižnico, da se je ogrel. Zgodba, ki “fanatizem zreducira na razkošje”, je pripomnil Hertmans. Jančar in Hertmans sta v okviru pogovora prebrala tudi odlomek iz ene od svojih knjig, v maternem jeziku ob projekcijah prevodov. Jančar je izbral odlomek iz Galjota, ki je izšel že leta 1978, a je bil nedavno preveden v francoščino. Francoski prevod romana, ki pripoveduje o kužni bolezni v 17. stoletju, je izšel prav na prvi dan zaprtja francoske družbe zaradi pandemije covida-19, v kateri smo kljub velikemu tehnološkemu in znanstvenemu napredku priča enakim vraževerjem in lažnim prerokom. “Neverjetno, da ob vsem tem tehnološkem napredku človek ostaja isti,” je dejal Jančar.
Anita Gužvič