Boris Pahor, ki velja za enega najpomembnejših živečih pisateljev v slovenskem jeziku, danes praznuje 108. rojstni dan. Zamejski pisatelj in pričevalec 20. stoletja že vse življenje opozarja na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam. Je tudi najbolj prevajani slovenski avtor, nenazadnje pa velik človek in velik Slovenec, kot je ob rojstnodnevni čestitki zapisal predsednik vlade Janez Janša.
Opisali bi ga lahko kot akademika in borca za slovenski jezik. Njegova številna dela so prevedena tudi v francoščino, nemščino, srbohrvaščino, madžarščino, angleščino, španščino, italijanščino, katalonščino, finščino in esperanto. Na prvem mestu med prevodi je Nekropola, roman o pisateljevem življenju v taborišču Natzweiler- Struthof. Večkrat so ga omenjali kot kandidata za Nobelovo nagrado za književnost. Boris Pahor je deklarirani antifašist in pričevalec o fašističnem nasilju nad Slovenci v Italiji ter trpljenju v nemških koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. Je vztrajni zagovornik nacionalnosti kot primarne socialne identitete.
Ob visokem jubileju je prejel čestitke tako iz vrst slovenske politike kot tudi iz vrst zamejskih Slovencev. “Dragi akademik Boris Pahor, najbolj iskrene čestitke za Vaš visok osebni jubilej. Slovenci smo Vam za vse zelo hvaležni in ponosni na Vas. Vse najboljše,” je na Twitterju zapisal predsednik republike Borut Pahor. Premier Janez Janša je na Twitterju zapisal: “Vse najboljše, velik človek in velik Slovenec.” “Iskrene čestitke za 108. rojstni dan!” Obrambni minister in prvak NSi Matej Tonin pa je tvitnil, da danes praznuje ponosen Slovenec in borec za slovenski jezik.
Borec za svobodo in glasnik ljubezni
V uradu za Slovence in zamejce po svetu so na Facebooku zapisali, da danes slavi “tržaški Slovenec, eden najpomembnejših še živečih slovenskih pisateljev, človek, ki je preživel nepredstavljive grozote treh totalitarizmov in velik borec za pravice slovenskega naroda v zamejstvu”. Italijanska senatorka in tržaška Slovenka Tatjana Rojc pa je Pahorja imenovala za borca za svobodo in glasnika ljubezni. Tajnik stranke Slovenska skupnost (SSk) Igor Gabrovec pa ga je označil za vzornika.
Politično preganjan zaradi obsodbe poboja domobrancev
Leta 1975 sta Pahor in Alojz Rebula v Trstu izdala brošuro Edvard Kocbek: pričevalec našega časa z intervjujem s slovenskim pesnikom in mislecem Edvardom Kocbekom, v katerem je obsodil zunajsodni poboj 11.000 na Koroško prebeglih slovenskih domobrancev, ki so jih Britanci vrnili Jugoslaviji. Knjiga je v Jugoslaviji dvignila veliko prahu, Kocbek je bil anatemiziran in izločen iz javnega življenja. Zaliv, ki je knjigo izdal, je bil v Jugoslaviji prepovedan, vstop v državo so za eno leto in potem še za dve leti, vse do leta 1979, prepovedali tudi Pahorju, ki je spet prestopil mejo leta 1981, ko se je udeležil Kocbekovega pogreba. Leta 1989 je Pahor pri Slovenski matici izdal spomine na Kocbeka v knjigi Ta ocean strašnó odprt, s čimer je pripomogel k pesnikovi rehabilitaciji.
Svoje taboriščne izkušnje je Pahor med drugim strnil v romanu Nekropola (1967), ki je bil leta 1990 preveden v francoščino, nato pa še v številne druge jezike. Med njegovimi znanimi deli so tudi Grmada v pristanu, Mesto v zalivu, Zatemnitev, Parnik trobi nji ter Trg Oberdan. Leta 1966 je skupaj s somišljeniki ustanovil revijo Zaliv, v kateri je zagovarjal tradicionalno demokratično politiko proti enopartijskemu sistemu nekdanje Jugoslavije.
Sara Kovač