fbpx

Vsi si želimo naslednje poletje zbuditi v nekem bolj normalnem svetu in to si lahko omogočimo s cepljenjem, ki je že na voljo in ki je v veliki meri preverjeno varno

Cepila se je tudi vodja po svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović (Foto: STA)

Infektologinja dr. Bojana Beović nam je povedala, da jo je po cepljenju proti covidu-19 bolela roka, celo malo bolj, kot je pričakovala. Cepila se je namreč v nedeljo, danes, dva dneva kasneje, pa je zatrdlina na roki, po njenih besedah, že precej manj občutljiva. Dan po cepljenju je čutila tudi rahlo utrujenost, podobno kot jo občuti po cepljenju proti gripi. “Omenjeno je pričakovana reakcija na vsa cepiva in če ljudje vedo, kaj lahko pričakujejo, jim je po navadi lažje, ker jih reakcija ne prestraši,” nam je pojasnila. 

Minulo nedeljo je v Sloveniji prvič potekalo cepljenje proti covidni bolezni. Prispela je namreč prva pošiljka cepiva, ki pa je bila namenjena predvsem stanovalcem domov za starejše in tam zaposlenim ter najbolj izpostavljenim zdravstvenim delavcem. Naslednja pošiljka cepiva za Slovenijo naj bi v našo državo prispela že ta  teden, in sicer bo v drugi pošiljki 6825 odmerkov. Ker se še vedno pojavlja kar nekaj dvomov glede cepljenja oziroma cepiva, smo za mnenje prosili dr. Bojano Beović, infektologinjo in vodjo vladne svetovalne skupine ter po novem tudi predsednico Zdravniške zbornice. “Vsi si želimo naslednje poletje zbuditi v nekem bolj normalnem svetu, kjer bi se lahko dogovorili za piknik, imeli proslavo, šli na potovanje. In vse to si lahko omogočimo s cepljenjem, ki je že na voljo in ki je v veliki meri preverjeno varno,” je poudarila zdravnica.

Dr. Beovićeva nam je pojasnila, da je bilo cepivo preizkušeno v kar zelo obsežnih raziskavah, ki so sicer trajale krajši čas. Ampak ker je bilo temu namenjeno veliko sredstev, je bilo možno vključiti toliko več oseb v kratkem času. “Tako da se obseg testiranje tega cepiva ne razlikuje od ostalih cepiv, le čas je bil krajši,” je povedala, glede neželenih učinkov pa pojasnila: “Glede neželenih učinkov cepiv, je treba seveda razmišljati tudi o dolgoročnih neželenih učinkih, ampak večina neželenih učinkov je vezana na neposredno reakcijo, kot je na primer bolečina v roki, alergične reakcije in vročina. Potem pa imamo pri cepivih lahko tudi nekatere imunske neželene učinke, ki pa so zelo redki. Za te je potrebno več dni ali tednov, vendar je bilo tudi to že zajeto v čas testiranja in o tem ni bilo nobenih poročil – čeprav cel svet skrbno spremlja dogajanje, obstaja tudi konkurenca med cepivi, tako da je res malo verjetno, da podatki o čem nevarnem ne bi prišli v javnost. Svet je danes tako globalen, da nas tudi to ščiti pred skrivanjem dejstev.

Infektologinja je ponovno poudarila, da je bolezen sama po sebi nevarna, precej bolj nevarna od gripe, v Sloveniji pa se soočamo tudi z visoko smrtnostjo in kroženje tega virusa lahko preprečimo le tako, da se v čim večji meri cepimo. “Morda je problem, ker vse stvari potekajo tako hitro in si ljudje nismo niti vzeli časa, da bi si pogledali za kaj gre. Tudi na slovenskih spletnih straneh je veliko podatkov, na spletni strani NIJZ je na primer seznam vprašanj in odgovorov, za katera je zelo priporočljivo, da si jih ljudje preberejo in si tako odgovorijo na nekatera vprašanja, ki jih morda odvračajo od tega, da bi se odločili za cepljenje,” je opozorila infektologinja. Je pa seveda cepljenje prostovoljno in se niti ne razmišlja o kakšnem drugem načinu. “Cepivo je zaenkrat na voljo v omejenih količinah, zato se v prvi vrsti k cepljenju poziva tiste, ki se želijo cepiti, potem pa bodo tudi tisti, ki so bolj zadržani ugotovili, da ni nevarno ter bodo lahko še vedno pravočasno prišli na vrsto,” je vse zainteresirane pozvala k cepljenju Beovićeva.

V nedeljo se je cepila tudi glavna medicinska sestra na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja (Foto. STA)

Med cepljenjem proti gripi in cepljenjem proti covidu, je treba počakati sedem dni
Ali se bo potem treba cepiti vsako leto, kot pri navadni gripi, se sicer še ne ve točno, vendar pa se nakazuje v tej smeri. Prav tako je priporočljivo, da se cepijo tudi tisti, ki so covid že preboleli, vendar pa tisti, ki so bolezen preboleli v zadnjih treh mesecih, niso na prednostnem seznamu. Pri osebah, ki se bodo cepile tudi za navadno gripo, je priporočljivo, da je med obema cepljenjema razmak vsaj kakšnega tedna.

Po pričakovanjih naj bi se epidemija začela umirjati pozno pomladi
Kdaj bo življenje začelo potekati normalno, je odvisno od tega, kakšen bo epidemiološki val v Sloveniji. Lahko se normalizira kmalu, je pa veliko odvisno od tega, kako bomo poskrbeli, da se infekcija ne bo prenašala, to je povsem v naših rokah, v rokah samega posameznika,” je napovedala zdravnica. Da bi se epidemija začela umerjati kot posledica cepljenja, pa dr. Beovićeva pričakuje pozno pomladi. Januarja in februarja se vedno pričakuje vrhunec okužb dihal, tako da takoj po novem letu seveda še ni za pričakovati izboljšanja. Tu je tudi čas praznovanj, ki bo verjetno prinesel nekaj posledičnih okužb, temu se ne bomo popolnoma izognili. “Pričakuje se tudi vračanje učencev v šole, čeprav razmere niso dobre, kjer bo v rokah vsakega posameznega učitelja, da bo okužb čim manj. A vseeno bo tudi to verjetno do neke mere doprineslo k povečanju epidemije, tega se moramo zavedati in to bo potem treba kompenzirati tudi s tem, da se bo podaljševalo zaprtje nekaterih drugih dejavnosti,” je Beovićeva pojasnila, kako bodo po vsej verjetnosti potekali prvi meseci prihodnjega leta.

Uporaba rokavic med cepljenjem ni nujno potrebna
Zdravnico smo vprašali tudi o komentarjih, ki so se pojavilo pod fotografijo, ki je nastala ob njenem cepljenju. Nekaterim dvomljivcem se je namreč zdelo sporno, da oseba, ki je Beovićevo cepila, ni nosila rokavic. Beovićeva nam je pojasnila, da ob cepljenju uporaba rokavic ni nujno potrebna, saj se okolje lahko naredi sterilno že s tem, da se razkuži kožo, razkuži roke in se seveda ne dotika niti igle niti polja, kjer se osebo cepi. Tudi sicer pri stiku z osebami, ki bi potencialno lahko imele covid, se nosi zaščito za dihala in za oči, roke pa se razkužuje, nam je pojasnila.

Če se nekateri zdravniki ne želijo cepiti, še ne pomeni, da cepivo ni varno ali učinkovito
Na družabnih omrežjih se pojavljajo govorice, da se nekateri zdravniki ne nameravajo cepiti, kar še dodatno poraja dvome pri ljudeh. Dr. Beovićeva je glede tega pojasnila, da se vedno, tudi v zdravniških krogih, najdejo taki, ki se ne cepijo, ta pojav je povsem normalen. Enako je bilo pred leti tudi s cepljenjem proti gripi, se pa jih sedaj tudi za to cepljenje odloča vedno več. “Pri vseh poklicih je tako, da pride tudi do tega, da se eno pridiga, osebno pa potem ravna drugače. Tudi v politiki je tako, imamo na primer zelo levo usmerjene politike, ki jim je veliko do osebne lastnine – kar bi lahko bila nekakšna primerjava. Glede zdravnikov pa je možno tudi to, da temu namenijo premalo poglobljenega študija. Vsi zdravniki seveda niso infektologi, epidemiologi, imunologi ali mikrobiologi, ki to področje pokrivamo in nam je to blizu. Zdravniki z nekaterih drugih področij niti nimajo tega znanja in jim je potem najlažje reči, da se za vsak slučaj ne bodo cepili,” je dejala.

Prikaz stranskih učinkov cepiva (dostopno v študji, s klikom na povezavo)

Na kratko smo govorili tudi z dr. Blažem Mrevljetom, ki je za tiste, bolj željne znanja, predlagal članek, ki so ga objavili v eni od najbolj uglednih medicinskih strokovnih revij. Članek opisuje učinkovitost in varnost cepiva, ki ga imamo trenutno v Sloveniji. Izsledki raziskave v omenjenem članku kažejo, da je učinkovitost dveh odmerkov cepiva 95 odstotna, varnost cepiva pa je visoka in primerljiva z drugimi cepivi proti virusnim okužbam. Od neželenih učinkov navajajo blago bolečino na mestu vboda, kratkotrajnejšo in prehodno utrujenost in glavobol. Študija seveda teče dalje, tako da bodo postopoma objavili tudi dolgoročnejše rezultate. Podoben članek je bil objavljen tudi za cepivo drugega proizvajalca, ki pa ga v Sloveniji trenutno še nimamo na voljo, vendar pa so izsledki zelo primerljivi s študijo prvega cepiva. Dr. Mrevlje se še ni cepil, tako da nam o izkušnji iz prve roke še ni mogel poročati, je pa povedal, da so po njegovem mnenju cepiva eden izmed največjih izumov v medicini. Konkretni cepivi sta nastali na podlagi tega znanja in izkušenj, po enakih postopkih in študijah. Seveda ima lahko vsako zdravilo stranske učinke, vendar pa stranski učinki obeh študij ne odstopajo od drugih cepiv. Problem ni v cepivih, pač pa v nekaterih ljudeh. Nevednost in neznanje sta bili vedno šibki točki homo sapiensa, je še dodal.

Sara Bertoncelj