Zakaj avstrijski kancler Kurz lahko leti z rednimi letalskimi linijami, Šarec pa ne? V njegovem kabinetu še vedno molčijo!

Sebastian Kurz in Marjan Šarec na sestanku, a z eno razliko - kancler ene najbogatejših držav se vozi z rednimi linijami.

Prišla je (meteorološka) pomlad, zvončki cvetijo, ministri padajo hitreje od domin, premier Šarec pa še naprej molči o svoji poti v Švico, za katero je po nepotrebnem zapravil več kot 13 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja. Za vzor mu je lahko avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki pa se vozi z rednimi letalskimi linijami, skupaj z običajnimi potniki. 

13.212,02 evra davkoplačevalskega denarja je premier Marjan Šarec zapravil za pot v Švico, kjer se je v Davosu udeležil Svetovnega gospodarskega foruma. 13.212,02 evra je več, kot znaša letna povprečna plača v Sloveniji, ta znaša 12.744,36 evra. Za slovenskega premierja pa je to znesek, ki ga brez najmanjšega kančka slabe vesti  zapravi za pot v Švico, ki bi lahko bila občutno cenejša.

Šarec je že dovolj časa v politiki, da bi se moral zavedati, da je v službi državljanov, ne pa da “užitkari” na račun svojih davkoplačevalcev. Ob vseh milijonih in milijardah, ki pod taktirko Alenke Bratušek, Mira Cerarja in zdaj Šarca izginjajo hitreje od presihajočega Cerkniškega jezera, se lahko komu zazdi, da gre za drobiž.

Lahkomiselno zapravljanje davkoplačevalskega denarja
A ni tako. Slovenski davkoplačevalci trdo delajo za svoj denar. V zahvalo pa od vladajoče koalicije, ki jo vodi Šarec, dobijo minimalno povišanje minimalne plače, ki se dotakne redko koga, kogar pa se, se hitro izkaže, da mu je bolj v škodo kot v korist. Šarec tako po eni strani zapravlja davkoplačevalski denar, po drugi pa nepremišljeno siromaši slovenskega reveža.

Foto: Demokracija

Njemu je vseeno, on uživa. Prvi med igralci igra premierja in od tega ne odstopa. Vrstijo pa se odstopi ministrov. Minister za infrastrukturo Marko Bandelli iz SAB je odstopil zaradi groženj kandidatu za župana, pred tem je imel še cel kup izpadov, ob katerih je javnost lahko podvomila o njegovi izbiri za ministra, kot tudi primerov zlorabe pooblastil. Kulturnega ministra Dejana Prešička iz vrst SD je odnesel upor zaposlenih, ki je sledil samomoru enega od uslužbencev. Zaradi ukradenega sendviča je odstopil poslanec LMŠ Darij Krajčič.

Zdaj je zaradi afere s financiranjem makete za 2. tir in s tem povezanim financiranjem stranke SMC odstopil še minister za okolje Jure Leben. Zdaj je z isto agencijo Futura in prelivanjem sredstev za financiranje stranke povezan tudi SD. Ob tem ne moremo spregledati milijard evrov, ki so šle v nič s sanacijo bank in pa samega pranja iranskega denarja v NLB, da korupcije in katastrofalnega stanja v slovenskem zdravstvu sploh ne omenjamo. Milijoni in milijarde, zgodi pa se nič.

Zakaj premier ne leti z rednimi linijami kakor avstrijski kancler?
Vladajoča politična garnitura s Šarcem na čelu se smeji. Ko kdo izpostavi njihovo zapravljivost, pa se skrijejo kot miši v svoje luknje in čakajo, da mine najhujše. Tako sedaj počne tudi Šarec. Odgovorov na vprašanja, zakaj za potovanja v tujino ne uporablja rednih linij, kot to počne avstrijski kancler Sebastian Kurz, še vedno nismo prejeli. Najbrž jih še lep čas ne bomo, saj kaj takega dejansko zahteva politika z integriteto. Šarec zgolj igra lokalnega šerifa, ki zna udariti po mizi. Svoje lastne koalicijske partnerje je skanibaliziral do te mere, da mu zdaj nadkoalicijska Levica diktira tempo.

Tako so Sebastiana Kurza fotografirali potniki na letalu.

A to ni važno, Šarcu je pomembno, da je on premier. Vse ostalo so drugorazredne teme, za katere tako ali drugače na koncu vedno prevalijo račun na davkoplačevalce. Ti tako kot pri izbiri premierja nimajo pravice do glasu niti pri vprašanju, ali želijo plačati preplačane storitve, ki se jih poslužuje naša politika. Šarec se očitno zelo dobro ujame z generalnim sekretarjem vlade Stojanom Tramtetom, ki se je že izkazal v funkciji generalnega sekretarja tedanjega predsednika republike Danila Türka, saj smo tedaj davkoplačevalci morali za najem letala ob dvodnevnem obisku v BiH plačati vrtoglavih 89.100 evrov. Šarec je pred njegovo zaposlitvijo to vedel, a v tem ni videl težave.

Ali se bo Šarec izkazal za poštenega in davkoplačevalcem povrnil vsaj razliko med ceno karte, ki bi jo odštel za redno linijo in stroškom poti z zasebnim letalom? Odgovor seveda lahko pričakujemo, dobili ga najbrž ne bomo. Šarčev modus operandi je gašenje požarov – ponavadi z odstopi drugih, na račun drugih.

Ivan Šokić