Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 43. seji obravnaval obseg škode, ki jo v slovenskih gozdovih povzročajo podlubniki, ter iskal nove poti za reševanje problematike. Sejo je sklicala poslanka NSi Iva Dimic, ki je med drugim izpostavila neurejenost elektronskih evidenc. Zaradi teh kar 172 lastnikov ne ve, če smejo očistiti svoj gozd, saj v elektronski zemljiški knjigi niso vpisani. Predsednik odbora ocenjuje, da država zmanjšuje resnost problema zaradi lubadarja, ker se želi izogniti večji podpori lastnikom gozdov.
Minister Dejan Židan je predstavil prizadevanja s strani ministrstva. Povedal je, da je bilo letos označenih dreves veliko več kot lani (1,8 milijona dreves), zato bo več poseka kot lani. Država ureja dejavnost v zvezi z gozdovi preko Zavoda za gozdove, ki organizira delo na terenu in tudi najema ljudi za delo v povečanem obsegu, pomemben je tudi inšpektorat, ki je izdal povečan obseg odločb. Ustanovili so posebno skupino strokovnjakov, ki bi naj optimizirala proces identifikacije bolnih dreves do odvoza iz gozda.
Z vojaškimi droni nad lubadarja?
Po razpravi je Židan izjavil, da morajo biti gozdovi do marca prihodnje leto 100-odstotno očiščeni. Predlagal je, naj se bivši koncesionarji pridružijo obstoječim, saj delavcev vseeno primanjkuje. Pripravljajo se novi razpisi za okrepitev dejavnosti na terenu. Napovedal je tudi uporabo vojaških dronov pri odkrivanju lubadarja.
Večino ugotavljanja o okuženosti gozdov opravi javna gozdarska služba (85 %), spreminja pa se metodologija odkrivanja napadenosti dreves. Za pospešitev sečnje so na Ministrstvu za kmetijstvo uporabili vse vire, prav tako so pospešili izobraževanje ljudi za izvajanje sečnje. Poskrbeli so tudi za tuje kupce lesa, ki so jih povezali z domačimi prodajalci lesa, zato smrekovega lesa ni težko prodati. Trudijo se pohitriti čiščenja gozdov, tudi pri zasebnih lastnikih gozdov. Sedaj se seka okrog 6 milijonov kubičnih metrov lesa, kar je zelo obsežen poseg.
Koalicijski predlog se nanaša na aktiviranje domače lesnopredelovalne verige v državi, saj obstajajo – poleg interesentov iz tujine – slovensko znanje in kapacitete. Slovenski državni gozdovi bi se morali ukvarjati ne samo s posekom in razrezom, ampak tudi s predelavo.
Damjan Oražem iz Zavoda za gozdove
Predstavil je delo zavoda: letno posekajo 2 milijona kubičnih metrov lesa, da bi preprečili popolno uničenje gozdov. Delež smreke se je znižal v gozdovih za 2 odstotka. Žarišče lubadarja je na postojnskem, kranjskem, tolminskem, ljubljanskem področju, letos pa so izdali 19.500 odločb za sečnjo. Zaradi spremembe klime obstaja nevarnost, da bi imel lubadar namesto 2 ciklusov letno 4 cikluse (s 300.000 kubičnih metrov se lahko okuži v enem letu 6 milj kubičnih metrov zaradi eksponentnega razmnoževanja). Predlagajo dolgoročno financiranje sadik za pogozdovanje.
Predstavnik je zatrdil, da ni mogoče vsega opraviti z lastnimi viri, zato sodelujejo z Avstrijo, ki pokupi ves les. Treba je informirati lastnike gozdov o možnostih za pomoč pri sečnji ter o možnostih za prodajo lesa, ker teh informacij na terenu manjka.
Zveza lastnikov gozdov
Janez Beja, podpredsednik Zveze lastnikov gozdov, je poudaril, da v zadnjih letih narava uničuje gozdove, pri tem pa tudi država nalaga dodatna bremena (sledljivost, potrdila, prevoznice, dvig katastrskega dohodka). Zaradi povečanega raznosa okužbe predlaga sečnjo pozimi, premalo je pasti na terenu, ne izvaja se preventiva, opozoril je na problematiko prevoza lesa, pri katerem se lahko okuži še drugi gozd, saj na tovornjakih ni mrež, les pa tudi ni poškropljen.
Povečano število divjadi ogroža nove nasade dreves, prav tako bi bilo treba prizanesti tistim zasebnim lastnikom, ki imajo težje dostopen teren in pri katerih poteka čiščenje gozda dlje kot pri drugih.
Oddelek za lesarstvo
Sergej Medved z Biotehniške fakultete v Ljubljani, z Oddelka za lesarstvo, se je strinjal z obuditvijo lesnopredelovalne industrije: včasih je bilo v tej panogi zaposlenih 40.000 ljudi, danes pa samo 8000. Poudaril je, da bi poleg žaganega lesa lahko ponovno pridelovali kompozite in vlaknene plošče za izolacijo; v tej industriji je uporaben tudi les, ki je napaden z lubadarjem. Predlagal je obuditev tovarne Otiški vrh, ki je na voljo za najem, prav tako Lesonita.
Slovenski državni gozdovi
V. d. direktorja Slovenski državni gozdovi, Miha Marenče, je poudaril, da pri predelavi hlodovine sodelujejo s 66 primarnimi predelovalci, ki so slovenski subjekti, manj domačih predelovalcev pa imajo za manj vreden les, tam imajo 30 pogodbenih partnerjev, nekaj pa jih je tudi iz tujine. Pri sečnji pa sodelujejo s 122 subjekti. Doseči hočejo 100-% realizacijo odločb o sanitarnem sekanju gozdov.
Tomaž Lisec, predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je izjavil, da je na današnji 4-urni seji v zvezi s problematiko reševanja slovenskih gozdov pred napadom lubadarja, vladna stran predstavila to problematiko v zmanjšani luči. Leta 2014 je država sprejela 50-odstotno uničenje gozdov in priznala naravno nesrečo. Danes so opozicija, zasebni lastniki gozdov, Zavod za gozdove in Združenje za gozdarstvo dokazovali, da gre vsaj za 1/3 napadenih slovenskih gozdov, zaradi česar bi lastniki morali biti upravičeni do zmanjšanega KD, do zastonj sadik pri pogozdovanju, novih pasti ter do vrnitev trošarin. Koalicijske stranke vztrajajo, da je problem škode zaradi lubadarja majhen in enostavno obvladljiv, ocenjujejo ga na 5 odstotkov.
Zasebni lastniki gozdov
Jože Jeromelj je kot predstavnik lastnikov opozoril na spremembe klime ter suše, ki se pojavijo, če ni gozdov, predvsem na krasu. Poudaril je preventivo v času spravila lesa in transporta z mrežami ali škropljenjem, da ne bi širili okužb tja, kjer jih še ni. Poudaril je, da na terenu manjka gozdarjev, ter predlagal vključitev brezposelnih mladih v usposabljanje za gozdarsko delo.
Predlagateljica seje odbora
Poslanka Dimičeva je večkrat z vprašanji dosegla jasne odgovore koalicijskih poslancev in povabljenih gostov, med drugim je poudarila alarmantnost situacije, želela natančne podatke o tem, katere drevesne vrste se bodo sadile, opozorila je na davke, ki bodo hromili lastnike, saj potencial zemlje še ne pomeni nujno dejanskega katastrskega dohodka.
A. B.