Že v začetku leta smo opozorili, da bo po scenariju, ki se je takrat odvijal, v kratkem dobrih 30 tisoč oseb v ZD Ljubljana brez osebnega zdravnika, kar pomeni, da bo vsak osmi pacient ZD Ljubljana izrinjen iz sistema. Z napovedjo smo se morda prenaglili – iz ZDL zdravniki namreč še naprej odhajajo, izbrisanih oseb, ki so še vedno dolžne plačevati vse zdravstvene prispevke, nimajo pa pravice imeti osebnega zdravnika, bo tako morda še nekoliko več. Izbrisanih pa je bilo pred kratkim tudi 5977 čakajočih pacientov, ki bodo za pregled morali pridobiti novo napotnico. “Čakalne vrste so izredno pomembne za posamezne bolnike in jih je kot take treba tudi skrajno resno obravnavati. Nedopustno je, da se te čakalne vrste kar izbrišejo,” je opozoril dr. Milan Krek, ki je poudaril, da so bile tem ljudem močno kršene človekove in pacientove pravice, poleg tega pa se jim nihče ni niti opravičil.
Naš medij je že decembra lani poročal, da v ZD Ljubljana vlada nezadovoljstvo in strah pred nadaljnjimi odpovedmi, ki bodo še dodatno obremenile preostali izčrpani kader. Največ tovrstnih težav so imeli v ZD Šiška, od koder je takrat odšlo že osem zdravnikov – zaradi posledične preobremenjenosti preostalih zdravnikov pa se je napovedovalo še več odhodov. “Vsaka ambulanta ima približno 2 tisoč opredeljenih pacientov, torej jih je najmanj 16 tisoč že ostalo brez zdravnika. Vodstvo se obnaša, kot da tega problema ni,” smo zapisali navedbe nekdanjega zaposlenega v ZD Šiška. Nič več sreče niso imeli niti z oskrbovalci informacijskega sistema, informatikov je odšlo namreč v zadnjih dveh letih že vsaj deset. “Vodstvo ne naredi prav nič v tej smeri, da bi se zadržalo kader, ki dobro dela,” je zatrdil nekdanji zaposleni in opozoril, da zdravstveni dom drvi v prepad.
Od omenjenega članka je minilo že skorajda eno leto, situacija v ZD Ljubljana pa gre očitno le še na slabše. “Letos poleti sem z rednim dvojim delom tretjič dosegla dno,” je v anonimnem pismu zapisala zdravnica ene izmed enot ZDL, ki se je za odpoved odločila po tem, ko sta v roku desetih dni dali odpoved dve njeni kolegici. “Po dopustu sem komaj plavala na gladini. Po dveh odpovedih sem izračunala, da vsakodnevnih trojnih ambulant zagotovo ne bom preživela,” je njene besede navedel medij N1. Ob tem je večkrat zapisala, da se vodstvo zdravstvenega doma ne odziva na preobremenitve. Že pred tem je bilo slišati, da se generalna direktorica ZD Ljubljana dr. med. Antonija Poplas Susič s težavami ZDL očitno nima časa ukvarjati – istočasno ima namreč tudi zasebno ambulanto. Župan Zoran Janković ji je sicer stopil v bran, češ da svoje delo opravlja odlično in da jo pri tem absolutno podpira. Če bo Janković ponovno izvoljen za župana, torej ni za pričakovati, da bi se stanje kakor koli izboljšalo.
Kot smo že omenili, je pereč problem v ZDL tudi digitalizacija oziroma informacijski sistem, ki zelo slabo deluje – sploh program IRIS, ki je namenjen obravnavi pacientov. Digitalizacija je v razsulu v celem ZD, v Šiški pa je bil problem še toliko večji, saj je v nekaj mesecih dalo odpoved šest računalničarjev, leto poprej pa vsaj še enkrat toliko. Dejstvo je, da je informacijski sistem velik problem v vseh slovenskih zdravniških institucijah – v UKC Ljubljana imajo na primer kar sedem različnih slabo delujočih (ali pa sploh ne delujočih) sistemov, ki med seboj niti niso povezani. Da gre za pereč problem se je izkazalo tudi v zadnjem času, ko so bili oktobra letos pacienti izbrisani s čakalnih seznamov. Koliko ljudi je bilo izbrisanih s čakalnih seznamov po slovenskih zdravstvenih ustanovah, že vedno ni povsem znano – po navedbah Alenke Kolar, v. d. direktorja direktorata za digitalizacijo, naj bi bilo izbrisanih 5977 čakajočih. “Mora pa tudi vsak od izvajalcev ugotoviti, kaj je šlo narobe, sicer se bodo napake ponavljale in neupravičeno bodo izbrisani novi pacienti,” je opozorila.
V zdravstvu se ne more delati površno
“Čakalne vrste so izredno pomembne za posamezne bolnike in jih je kot take treba tudi skrajno resno obravnavati. Nedopustno je, da se te čakalne vrste kar izbrišejo, brez da bi se predhodno pregledalo vse pogoje za brisanje. Ravno to nenehno hitenje v reševanju zdravstva je napačno, v zdravstvu je namreč treba vse natančno razmisliti. V zdravstvu se ne more delati površno,” je opozoril nekdanji direktor NIJZ-ja dr. Milan Krek, ki je bil do dogajanja kritičen že v svoji kolumni. Čakalne vrste so kot orodje izredno pomembne pri organizaciji same zdravstvene pomoči bolnikom, ki nujno potrebujejo storitve. Prisotne so namreč zelo resne diagnoze in jih je treba jemati resno – sicer lahko nastopi poslabšanje bolezenskega stanja ali celo smrt. Zato je treba pred vsakim postopanjem dodobra vse preveriti, da se pacientu ne naredi škode.
Minister s svojimi ukrepi samo še dodatno zapleta stvari
Treba je torej na novo napisat okoli 6 tisoč napotnic, kar pomeni recimo da 5 minut dela na napotnico – to je 500 (delo treh zdravnikov po mesec dni) ur dela, ob tem da imamo hudo pomanjkanje zdravnikov v osnovnem zdravstvu. Da ne govorimo, da bodo pacienti morali ponovno klicati naokoli, medtem ko težko sploh kogar koli v zdravstvu prikličeš na telefon. Ljudje celo na nujna zdravila čakajo po 14 dni, kaj šele na napotnico. Kar nakazuje problematiko osnovnega zdravstva v celoti. “Minister namesto da bi skrajševal pa povečal možnosti reševanja problemov na prvi bojni črti, on čakalne vrste verjetno še povečuje in dodatno obremenjuje zdravnike. S svojimi ukrepi samo še dodatno zapleta stvari. Ta minister bi moral čim prej oditi, kar je dokazal tudi z dvema zelo na hitro spisanima zakonoma. Očitno je, da stvari ne grejo na bolje, zdi se da minister s svojo ekipo situacije ne obvladuje, zdravniki pa delajo v nemogočih pogojih, ki mejijo na izredno stanje in pregorevajo, in vse to nenazadnje vpliva na poslabšanje zdravja ljudi,” je še ocenil Krek in sklenil: “Epidemijo kovida je nadomestila epidemija hitrih in nepremišljenih posegov v zdravstveni sistem, upam da bomo tudi to epidemijo premagali.“
Izbris velikega števila napotnic bo med drugim dodatno obremenila zdravnike na primarni ravni
Kot že rečeno, bo izbris velikega števila napotnic seveda med drugim dodatno obremenila zdravnike na primarni ravni, ki bodo ponovno morali pisati napotnice. Glede na to, da gre za napotnice, ki so bile izdane v zadnjih dveh letih in pol – v tem času pa je mnogo ljudi ostalo brez osebnega zdravnika. Tako se poraja vprašanje, kako bodo nekateri ljudje sploh prišli do novih napotnic. Družinski zdravniki so namreč tako imenovani vratarji, preko njih pacienti praviloma vstopajo v proces obravnave. Na območju Ljubljane je brez izbranega osebnega zdravnika 6,7 odstotka ljudi, kar je sicer manj kot na Ravnah na Koroškem (8,7 odstotka) ali v Kopru (7,31 odstotka), so poudarili v ljubljanskem zdravstvenem domu kjer pojasnjujejo, da zdravniki odhajajo na ZZZS, v manjše zdravstvene domove, kjer zdravnikom ni treba dežurati, in h koncesionarjem. Vendar pa so na ZZZS, ki ne izvaja zdravstvenih storitev, v zadnjem času menda zaposlili samo enega zdravnika iz Zdravstvenega doma Ljubljana. Zdravniki iz ZDL ne odhajajo samo zaradi denarja in preobremenitve ob odhajanju kolegov, ampak tudi zato, ker se koncesionarske ambulante bolj posvečajo digitalizaciji, s katero zdravnikom zmanjšujejo administrativne obremenitve.
Po poročanju N1 jim – za razliko od ljubljanskega zdravstvenega doma – v Domžalah uspeva odhode zdravnikov nadomestiti z novimi zaposlitvami. “Aktivno razvijamo kulturo dobrih medosebnih odnosov,” je povedala direktorica zdravstvenega doma Renata Rajapakse in dodala, da vodstvo zaposlene obravnava kot enakovredne partnerje, prisluhne njihovim željam in skrbi za njihovo zadovoljstvo. Njen pristop je očitno povsem drugačen od pristopa Poplas Susičeve, katere čut za človeka je po navedbah mnogih precej vprašljiv, rada menda povzdvigne glas, da le doseže svoje. Leta 2014 je bila sicer imenovana za evropsko zdravnico leta, ob podelitvi titule pa so navedli, da je zdravnica leta 2011 uvedla pilotni projekt referenčnih ambulant družinske medicine, ki je v zadnjih letih zaživel v mnogih ambulantah družinske medicine po Sloveniji. A ob tem so nas poznavalci opozorili, da je Poplasova koncept referenčne ambulante videla v ZD Šiška že v zgodnjih devetdesetih letih pri prim. doc. dr. Mateji Bulc, ki je že takrat kot prva v Sloveniji uvedla naročanje pacientov ter delo z dvema medicinskima sestrama. “Dejstvo je, da ZD Ljubljana ne zagotavlja več dostopa do osebnega zdravnika prebivalcem Ljubljane in da jim pri tem ni mar, v kakšno stisko pahnejo paciente, ki ostanejo brez osebnega zdravnika,” je bilo zapisano v pismu, ki smo ga objavili januarja letos in do danes se ni prav nič obrnilo na bolje.
Sara Kovač