fbpx

Zgodba, da je družba GEN-i brez Goloba neoperativna, je zgolj zavajanje javnosti in branjenje lastnega kadra na vse pretege

Če na volitvah ne zmagajo “njihovi”, gre za nelegitimen prevzem oblasti in če se njihovim direktorjem ne podaljša mandata, gre za kadrovski cunami – to je v naši državi povsem običajno razmišljanje tranzicijske levice. Vrhunec kadrovanja se je po besedah poslanca SAB Andreja Rajha zgodil, ko novega mandata ni dobil predsednik uprave Gen-I Robert Golob. To po njegovem prepričanju kliče po ustreznem ukrepanju, s čimer se je strinjal Robert Pavšič iz LMŠ. Po njegovem je Gen-I preveliko in preveč pomembno podjetje, da bi se upravo kar tako, brez ustreznih pojasnil, zamenjalo. Danes torej poteka nujna seja komisije DZ za nadzor javnih financ, za katero so zahtevo vložile poslanske skupine SAB, LMŠ, SD, Levica in NeP. 

Komisija državnega zbora za nadzor javnih financ danes razpravlja o kadrovanju v energetiki. Sejo so zahtevali poslanci SAB, LMŠ, SD, Levica in NeP, ki opozarjajo, da si vlada nastavlja politično zveste kadre v nadzorne svete in vodstva podjetij. Posebej izpostavljajo dejstvo, da novega mandata pred kratkim ni dobil predsednik uprave Gen-I Robert Golob. Kar je seveda smešno – dejstvo, da ni dobil novega mandata, pomeni namreč natanko to, ne pa da se politično kadruje. Stranke razpadejo, (najboljši) posli pa ostanejo. Novinar Planeta je komentiral, da bodo takole danes ob 10. uri stečajni upravitelji Pozitivna Slovenija, znani tudi pod blagovno znamko SAB, s prvopodpisano Mašo Kociper, na nujni seji “komisije za nadzor naših financ” na vse pretege branili svoje “strokovne kadre”.

“Ker vlada ni potrdila vodstva Gen-I, tako pomembno in uspešno podjetje ostaja brez vodstva. To je neodgovorno, vlada s tem škoduje podjetju, državnemu premoženju, dobili smo utemeljen občutek, da želi vlada to podjetje uničiti,” je po poročanju STA ob vložitvi zahteve za sklic seje komisije dejal poslanec SAB Andrej Rajh. Ta del diskurza močno spominja na zgodbo s STA, češ vlada hoče podjetje uničiti, vlada je kriva, da GEN-i ostaja brez vodstva. Nastala je čudna situacija, a nikakor ni tako brezizhodna, kot jo želi prikazati užaljeni Golob, ki se obnaša, kot da je lastnik podjetja. Stara uprava je še vedno zaposlena v družbi, samo pravice so ji prenehale. Celo vpisani so v sodni register, a ne smejo zastopati družbe – to naredi pooblaščenec, ki v okviru pooblastila zastopa družbo. Družba torej ni neoperativna in gre samo za zavajanje javnosti. Povedano po domače, če bi držala Golobova teza, ki jo podpirajo tudi stranke leve opozicije, odjemalci družbe GEN-i od njegovega poteka mandata ne bi prejemali električne energije. Pa seveda jo.

Kadrovanje v Gen-I je po ocenah Nataše Sukič iz Levice vrh kadrovskega cunamija v energetiki in poskus podrejanja strateške infrastrukture. Da ne gre le za politično kadrovanje, pač pa za politični napad na strateške interese države, je opozoril tudi Jani Prednik iz SD. Naštevajo še več kadrovskih menjav v energetiki, ko so bili na vodstvena in nadzorniška mesta imenovani kadri iz kvote strank aktualne koalicije, med njimi v Holdingu Slovenske elektrarne, Borzenu, Gen energiji in Elektru Ljubljana. V SAB, LMŠ, SD, Levici in NeP so za današnjo sejo pripravili več predlogov sklepov. Med drugim naj vlada Slovenskemu državnemu holdingu naloži spoštovanje standardov korporativnega upravljanja in primerno ukrepanje v smeri preprečitve oškodovanja Gen-I, želijo pa si tudi pojasnil o poteku kadrovanja v Gen-I.

O novi upravi bo torej odločalo sodišče, Golob pa zaenkrat ne razmišlja o tem, da bi zapustil podjetje. Jutri bom začel opravljati nekatere druge funkcije. Moje novo delovno mesto še nima naziva, se bom pa veliko ukvarjal z mednarodnim trgovanjem in tudi PR-jem,” je povedal po izteku svojega mandata. Njegovo delovno mesto zaenkrat še nima naziva –  povedano drugače, če takšnega delovnega mesta zanj še ni, ga bodo pač ustvarili.  Predsednik uprave GEN-I je letno prejel približno 500 tisoč evrov bruto plače. Z nagradami in plačili še iz drugih hčerinskih družb Gen-I pa nekaj manj kot milijon evrov. V zadnjih desetih letih je tako Golob brez nagrad zaslužil 5 milijonov evrov – kar seveda pojasni njegovo razočaranje nad tem, da mu mandata niso ponovno potrdili.

Sara Bertoncelj