Predstavljamo vam shemo lastništva propadle in likvidirane Factor banke. Bila je ena najpomembnejših finančnih inštrumentov za financiranje levega tranzicijskega omrežja. Pred leti je bil njen največji lastnik ACH z 41 odstotki lastniškega deleža. Družbo je vodil Herman Rigelnik, stari gospodarski kader bivšega režima in eden izmed ustanovnih članov Kučanovega foruma 21. V zgodbi bomo predstavili tudi vlogo največjega pidovskega barona Darka Horvata, ki je s svojimi poslovnimi manevri znotraj Factor banke skoraj uničil starega gospodarskega mačka levega tranzicijskega omrežja Hermana Rigelnika, Factor banko pa poslal v likvidacijo. ACH kot največji lastnik in slovenski davkoplačevalci pa so morali pokrivati več sto milijonske izgube zaradi poslovnih mahinacij znotraj Factor banke.
Factor banko so, po zapisih na Ajpesu, uradno ustanovili 14. septembra 1993 in je imela status delniške družbe. A sama ima bogato zgodovino delovanja tudi v nekdanji Jugoslaviji. Zato bomo na začetku na kratko izpostavili, kako je delovalo finančno omrežje UDBE v rokah Komunistične partije Jugoslavije. Ne glede na to, da so prodajali zgodbice o zlatem delovnem ljudstvu in podarjali svojim državljanom drobtinice, so glavni igralci nastopali kot najbolj umazani kapitalisti. Preko udbovskih podjetij v tujini so denar kanalizirali v različne davčne oaze, s katerim so financirali svoje finančne projekte in tajne akcije Udbe na območju Jugoslavije ter po svetu. To je slovenski javnosti že večkrat razložil ekonomist dr. Rado Pezdir.
V tej zgodbi se je znašla predhodnica Factor Banke, interna Iskrina banka, ki je bila že v času Jugoslavije močno povezana z vzporednim bančništvom. Večino finančnih transferjev se je kanaliziralo preko večjega števila črnih fondov. Tako so prvotni lastniki hišne banke Iskre bila znana slovenska podjetja Iskra Commerce- Trgovina d.o.o., Grand Hotel Union p.o in Hidroinženiring d.o.o. Ne pozabimo, Iskra je v času bivšega režima opravila veliko poslov, tako kot nekdanji slovenski velikani Litostroj in SCT, v državah Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, predvsem v Libiji.
V Sloveniji, ko gre za banke, so dobile tiste v lasti levih tajkunov (probanka in factor banka) in državne banke. "Sanirala" pa je zasebni banki leva vlada A. Bratušek. Med prijatelji :)
— peter jancic (@peterjancic) August 9, 2019
Prvo garnituro Factor banke so sestavljala podjetja ustanovljena v Sloveniji, ki so po nekaj letih vsa izginila
Vendar so ogrodje prve sestave Factor banke sestavljala udbovska podjetja, ustanovljena za ta namen v Sloveniji. Le-ta podjetja so odigrala pomembno vlogo ob ustanovitvi Factor banke v letu 1993. Pomembno vlogo so igrala podjetja Ponti d.o.o., FIS d.o.o., Nubis d.0.0., Promos s.a, Mibex d.o.o., Finin d.o.o., Mifa d.o.o., DLF Inc. iz Združenih držav Amerike in Cim Export Import iz Avstrije. Za večino podjetij v tej shemi marsikateri Slovenec sploh ni slišal, a so imela osrednjo vlogo v svetu bančništva v preteklosti.
Leta 1996 je doprinos Factor banke za STA hvalil direktor mogočne udbovske bančne ustanove Fabio Škopac. Po njegovih besedah je bila sedaj likvidirana banka takrat ustanovljena z domačimi in tujimi pravnimi osebami. Ustanovni kapital so leta 1994 z izdajo 2500 novih delnic povečali na takratnih 600 milijonov tolarjev ( malce več kot dva in pol milijona evrov), od tega je 70 odstotkov sestavljal tuji kapital v lasti ameriških, švicarskih in avstrijskih podjetij. Tako je bilo le v prvih letih, ko so glavno besedo pri poslovanju prevzela v ta namen ustanovljena slovenska podjetja, ki so izpodrinila tuj kapital. Po besedah Škopca se je Factor banka specializirala v financiranje komercialnih poslov podjetij.
Med drugim je odločno zavrnil, da bi banka poslovala z občani. Škopac se je pohvalil, da so v prvem polletju leta 1996, povečali bilančno vsoto za 22 odstotkov. Le-ta je znašala konec junija 1996 nekaj čez deset milijonov tolarjev, osnovni kapital pa je bil malce nad milijonom tolarjev. V prvih šestih mesecih v letu 1996 so dosegli 730 milijonov skupnih prihodkov ter 97 milijonov tolarjev dobička, je še povedal Škopac.
V nadaljevanju bomo na kratko opisali podjetja, ki so bila ogrodje prvotne generacije lastnikov Factor banke. Kot prvo se pojavlja podjetje Ponti d.o.o. Zastopnik podjetja je bil Aljaž Ivanačič. Podjetje so ustanovili prvega februarja 1990. V imenu podjetja so imeli zapisano, da gre za mednarodno trgovsko družbo. Družba se je izbrisala trinajstega marca 2008. Kot člani nadzornega odbora se omenjajo imena Tibor Šimonka, Ivo Marjek in Vito Osojnik. Osnovni kapital je predstavljal 12.519,00 evrov. Kako je lahko podjetje s takšnim kapitalom bilo eno izmed tvorcev Factor banke, si lahko razložite sami.
Drugo podjetje v tej prvotni povezavi lastnikov bi naj bilo podjetje FIS d.o.o. Le to so ustanovili osmega decembra 1992. Na Ajpesu ni nobenih podatkih o družbenikih in zastopnikih podjetja. Tudi to podjetje se je ukvarjalo s finančnim svetovanjem in dejavnostjo zunanje trgovine. Izbrisano je bilo petindvajsetega maja 2000.
Naslednje se pojavi podjetje Nubis d.o.o. Le to so ustanovili petega junija 1990. Njegova poglavitna vloga je bila svetovanje, zastopanje in storitve. Tudi tukaj Ajpes ne prikaže nobenih podatkov o lastništvu in zastopanju družbe. Podatki nam le razkrivajo, da je bila družba izbrisana enaindvajsetega februarja 2005.
V Probankini lastniški hobotnici se je znašlo podružniško švicarsko podjetje Promos s.a iz Lozane. V Sloveniji so podružnico ustanovili sedemnajstega maja 1994. Tudi o tem podjetju Ajpes ne razkriva nobenih podatkov, saj je bilo iz sodnega registra izbrisano štirinajstega januarja 2003.
Podjetje Mibex d.o.o. se je ustanovilo dvajsetega novembra 1990. Ukvarjali so se z notranjo trgovino, proizvodnjo in zastopanjem ter finančnim in borznim svetovanjem. Tudi to podjetje je bilo izbrisano dvanajstega marca 2003.
Zelo zanimiv naslov ima še eden od prvotnih lastnikov Probanke, podjetje Finin d.o.o. Nastanjeni so bili v isti soseski v kateri živi nekdanji predsednik RS in KPS Milan Kučan. Sedež podjetja je bil v Murglah 1o3. Njihove poglavitne dejavnosti so bile svetovanje, zastopanje in izvajanje storitev. Podobno kot večina preostalih podjetij v hobotnici lastništva Probanke so iz sodnega registra izginili štirinajstega maja 2006.
Sledi podjetje Mifa d.o.o. iz Maribora. Ukvarjalo se je, podobno kot mnogo podjetij v lastniški strukturi Factor banke, z dejavnostmi trgovine, storitev in proizvodnje. Podjetje je bilo ustanovljeno šestindvajsetega marca 1992. Iz sodnega registra je bilo izbrisano devetnajstega maja 2000.
Zasebne firme propadejo, državne in strankarske pa "pokrije" vlada, primer je Factor banka, kjer so na koncu po pokritju pofuv, da ni bilo bankrota, še zaposlene zaposlili kar v slabi banki.
— peter jancic (@peterjancic) March 24, 2019
Glede na podatke bi bilo zelo zanimivo vprašati takratnega direktorja Factor Banke, kako so lahko vsa ta podjetja zagotovila del kapitala za ustanovitev banke. Škopac se je v intervjuju leta 1996 pohvalil, da je bilo v začetnem delu več tujega kapitala, a po tej shemi je jasno videti, da so prevladovala slovenska podjetja. Glede na ustanovitev vseh zgoraj naštetih podjetij in njihovega izbrisa lahko sklepamo, da so imela predvsem nalogo kanalizirati udbovski denar na legalen način do slovenskih podjetij.
Nova garnitura lastnikov, ki so udbovsko banko dokončno odpeljali na smetišče zgodovine
Po umiranju malih neznanih slovenskih podjetij, ki smo jih predstavili zgoraj, so korak za korakom v Factor banko vstopale večje in vplivne slovenske družbe, ki so gospodarile na slovenski sceni od leta 2000 naprej. Med najbolj znanimi lastniki so bili Istrabenz, NKBM z 9,9 odstotka , BSD Nepremičnine s 3,9 odstotka, Publikum PDU Naložbe z 4,3 odstotka, Publikum FIN z 2,5 odstotka, Aktiva naložbe/ CG Invest d.d z 10 odstotki. Največji lastnik je z 41 odstotki postala Rigelnikova ACH. Poleg teh družb pa so hobotnico sestavljali še Promos Holdings s.a s 4,2 odstotka, Hiram Holdings s.a s 4,1 odstotka, Sivra (6,7 odstotka) ter Gregor in Boris Škapin s 3,44 odstotnim deležem.
Oba sta si delež zagotovila v zadnjih izdihljajih tranzicijske banke, ko se ji je že napovedovala likvidacija. Kot je v preteklosti poročal Dnevnik, je Gregor Škapin odkupil obveznice v vrednosti 344 tisoč evrov. Delež je na njega prenesel njegov oče Boris Škapin. V preteklosti je starejši Škapin opravljal službo namestnika izvršnega direktorja Svetovne banke. V času Pahorjeve vlade pa je sedel tudi v nadzornem svetu NLB. Za družbo in lastniškim deležem švicarske družbe Promos pa naj bi se skrival prav Boris Škapin. Le-ta je bil, po podatkih iz švicarskega registra, član upravnega odbora omenjene švicarske družbe, je poročal Dnevnik.
Vloga pidovskega barona Darka Horvata odločilna za likvidacijo Factor banke in finančni glavobol Hermana Rigelnika ter slovenskih davkoplačevalcev
O Factor banki bi lahko napisali deset romanov s petstotimi stranmi. Eno izmed osrednjih vlog je v Factor banki odigral pidovski baron Darko Horvat. Svoj delež v Factor banki je imel preko Aktiva naložb in slamnatega švicarskega podjetja Hiram Holdings. S praznimi obljubami je v začetku devetdesetih odkupil premoženje Slovencev v vrednosti 300 milijonov evrov. Kasneje je, zaradi izčrpavanja lastnega holdinga in skrivanja lastništva po davčnih oazah, ustvaril za 170 milijonov evrov dolgov. Opeharjeni so ostali mali delničarji, ki so izgubili dolgoletno imetje v Horvatovih družbah. Horvat je dolgo časa sedel v nadzornem svetu Factor banke, zato je dobro vedel, kakšna usoda čaka Factor banko v prihodnosti. Svojo vlogo pa je izkoriščal tudi za krepitev svoje finančne hobotnice Aktiva naložb.
Ključno vlogo je poleg Horvata v nadzornem svetu Factor banke odigral Andrej Ručigaj, večni poslovni zaupnik Horvata ter izvršni direktor Aktive Naložbe. Njuno vlogo je pred Logarjevo preiskovalno komisijo o bančni luknji predstavil dolgoletni večinski lastnik Factor banke in delni lastnik družbe ACH preko družbe Protej Herman Rigelnik. “Zakaj, ko pride do likvidacije Factor banke, ni več nikjer KD Investa in drugih družb, ki so bile povezane z Darkom Horvatom? In zakaj Darko Horvat izstopi iz Factor banke in NLB, kjer je imel posojila zavarovana z delnicami Factor banke, ter odide v Novo KBM, tam dobi posojila in jih zavaruje z delnicami Factor banke. To so zgodbe za preiskovalno komisijo,” je, po poročanju Siola, na zaslišanju dejal Rigelnik.
Rigelnik je, kot dolgoletni izkušeni menedžer, popolnoma pozabil, da je Horvat z goljufivimi obljubami naplahtal marsikaterega Slovenca v začetku divje pidovske privatizacije v prvih letih samostojne Slovenije. V preteklosti je Siol poročal, da je Horvat maja 2008 na dopisni seji nadzornikov Factor banke, glasoval za odobritev sedmih milijonov evrov posojil svoji družbi Aktiva Naložbe. Svoj finančni poslovni konglomerat je obvladoval preko off shore podjetij na Nizozemskem, Veliki Britaniji in Luksemburgu.
Novo hobotnico znotraj Factor banke sta Horvat in Ručigaj izvedla preko Vrtnarije Lada. Tudi to podjetje je bilo povezano z Aktiva holdingom. V letu 2008 se je tako s Factor banke na omenjeno podjetje steklo novih šest milijonov evrov. Posojila pa sta znova odobrila Horvat in Ručigaj. Novo prevaro sta si privoščila v letu 2010, ko sta nizozemski Aktiva Holdings, uredila podaljšanje več kot deset milijonskega posojila, tako, da sta jo pod drugim imenom CG Venture potisnila v stečaj.
To je le nekaj primerov, v katerih je s svojim vplivom prevladoval Darko Horvat. Zanimivo je, da so vsi ostali vplivni slovenski finančni krogi pod vodstvom Rigelnika vse to mirno spremljali in niso reagirali. A kot je znano v slovenskih tranzicijskih zgodbah, so tudi najhujši poslovni rivali na koncu najboljši prijatelji. Prav to se je dogajalo v Factor banki.
in kasneje prvi obsojeni bankir, predsednik uprave Factor banke Boris Pesjak . (Foto: STA)
Ob vseh nepravilnostih in poslovnih umazanijah je v Factor banki na obe očesi mižal dolgoletni predsednik in pravnomočno obsojeni bankir Boris Pesjak
Tej hobotnici je poveljeval dolgoletni predsednik uprave Factor Banke Boris Pesjak. Leta 2018 sta bila Pesjak in Dušan Valenčič kot prva bankirja v Sloveniji obsojena na zaporno kazen. Pot v zapor sta si tlakovala, ko sta leta 2012 v škodo Factor banke, sinu Borisa Pesjaka Blažu Pesjaku in družbi Daj Invest Limited s Cipra – njena družbenika sta bila Boris Pesjak in njegova hči Anja – pridobila za 100 tisoč evrov protipravne premoženjske koristi. Dvojico je ljubljansko okrožno sodišče obsodilo 18. novembra 2016, vendar sta se pritožila. A dolgoletni predsednik uprave Factor banke Boris Pesjak je bil le igralec v nekdanji mogočni in vplivni banki levega tranzicijskega omrežja.
Luka Perš