Zgodovinar o Šarčevem govoru na Menini planini: To je potvarjanje zgodovine, manjka mu humanistična izobrazba

Foto: Vlada RS

Sobotni govor premierja Marjana Šarca na spominski slovesnosti na Menini planini, kjer je ponovno poveličeval partizane ter poskušal prikriti njihov glavni cilj, komunistično revolucijo, še vedno razburja javnost. Ugledni zgodovinar Stane Granda meni, da zadnje premierjeve izjave še enkrat znova dokazujejo, da je zgodovina ena njegovih najšibkejših točk, kar je po njegovo posledica tega, da mu manjka osnovna humanistična izobrazba. “To je potvarjanje zgodovine,” se je Granda odzval na Šarčevo izjavo, da so partizani želeli svobodno Slovenijo. “Za demokracijo to gotovo ni bila svoboda,” je dodal ter poudaril, da je iz Šarčevih izjav jasno razvidno, da je “zgodovina ena njegovih najšibkejših točk in da mu manjka osnovna humanistična izobrazba“.

V soboto je slovenski premier Marjan Šarec s svojim govorom ob 74. obletnici “preboja” partizanov skozi nemški obroč na Menini planini med 2. svetovno vojno ponovno razburil javnost. V njem je namreč z namenom odkritega poveličevanja partizanov ponovno navajal neresnična dejstva, ki po mnenju zgodovinarjev predstavljajo popoln nesmisel ter so le še en v vrsti tako imenovanih “šarcizmov”. Med drugim smo za komentar Šarčevega govora na Menini planini povprašali zgodovinarja dr. Staneta Grando.

12 tisoč nemških vojakov pretirana številka
Premier se je na začetku svojega govora spomnil dogodkov leta 1945, ko je po pripovedovanjih takrat 22-letnega partizanskega poveljnika Franca Severja Frante okoli 450 obkoljenim partizanom na Menini planini uspel preboj skozi obroč kar 12 tisoč nemških vojakov. Po mnenju Grande gre pri omenjenem številu nemških vojakov za veliko Šarčevo pretiravanje: “Realna številka je veliko nižja. Morda je bilo 12 tisoč nemških vojakov na celem Štajerskem.” Ob tem poudarja, da so slovenski zgodovinarji v preteklosti pogosto pretiravali pri opisovanju moči takratnih nemških sil na območju Menine planine: “To ni bila elitna nemška vojska, ampak pomožne vojaške enote. Elitne vojaške enote so namreč potrebovali drugod. Med nemškimi vojaki je bilo tudi veliko štajerskih Slovencev.”

Foto: Vlada RS

Največ o glavnem cilju partizanov povedo totalitarni komunistični simboli, ki se še dandanes pojavljajo na partizanskih proslavah
To je potvarjanje zgodovine,” se je Granda odzval na Šarčevo izjavo, da so partizani želeli svobodno Slovenijo. “Za demokracijo to gotovo ni bila svoboda,” je dodal ter poudaril, da je iz Šarčevih izjav jasno razvidno, da je “zgodovina ena njegovih najšibkejših točk in da mu manjka osnovna humanistična izobrazba“. Največ o pravem cilju partizanov med 2. svetovno vojno po mnenju Grande še dandanes gotovo povedo prav totalitarni komunistični simboli, ki so bili prisotni na spominski slovesnosti na Menini planini, pojavljajo pa se tudi na vseh podobnih dogodkih v organizaciji Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Slednja bo o dogodkih na Menini planini posnela tudi film. Zgodba bo zasnovana po knjigi, ki jo je napisal Sever, imenovani Past na Menini planini. Snemanje omenjenega filma Granda pozdravlja, a se obenem sprašuje, zakaj kljub temu, da je šlo za največji dogodek v slovenski zgodovini, še vedno nimamo filma o slovenski osamosvojitvi, in to kljub temu, da se približujemo že njeni 30. obletnici.

Zgodovinar Stane Granda (Foto: Nova24TV)

Franta kljub drznemu reševanju ni postal narodni heroj
Po mnenju Grande je ne glede na vse potrebno poudariti, da je “Franta izjemno zanimiv pripovedovalec. O njem malo vemo in je ena partizanskih skrivnosti. Zamolčali so tudi uspeh reševanja njegove skupine na Menini planini, ki je bilo izjemno drzno ter izvedeno po drči za drva. Na mestu so torej vprašanja, zakaj se je o njem tako malo govorilo, komu je bil na poti ter zakaj ni postal narodni heroj.

Rajko Golob