fbpx

ZZZS – grobar slovenskega javnega zdravstva

Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar (Foto: STA)

“Pravna analiza razkriva, da bi ZZZS pacientom brez osebnega zdravnika lahko povrnil stroške zdravljenja pri zasebnem zdravniku z licenco, vendar ZZZS tega noče,” so opozorili v skupini neodvisnih zdravnikov Zdravstvo.si in dodali, da direktorica Tatjana Mlakar zavaja. Ocenjujejo, da gre za neustavno in nezakonito ter aktivistično omejevanje ustavne pravice do zdravstvenega varstva, ki jo že vrsto let izvaja ZZZS. “Zato smemo ZZZS mirne duše razglasiti za enega od velikih grobarjev slovenskega javnega zdravstva v pravem pomenu te besede,” so ocenili.

Skupina neodvisnih zdravnikov Zdravstvo.si, ki jo sestavljajo Matej Beltram, Gorazd Kalan, Matija Kališnik, Marko Noč, Simon Podnar, Samo Vesel, Andrej Vranič in Krištof Zevnik, je pred kratkim opozorila, da je bolnikom v Sloveniji onemogočeno, da svobodno izberejo zdravnika in se jim povrnejo stroški zdravljenja. “Pri tem pa paradoksalno ZZZS povrne stroške zdravljenja slovenskemu bolniku, ki prejme zdravstveno storitev v eni od evropskih držav,” so zapisali in poudarili, da Slovenija že trideset let ne izpolnjuje pogojev definicije javnega zdravstva, pač pa se v resnici trdno oklepa koncepta državnega zdravstva, po katerem bolnik prejme plačilo za zdravljenje samo pri izvajalcih, ki jih izbere država.

Omenjena osmerica zdravnikov iz skupine Zdravstvo.si je direktorico ZZZS Tatjano Mlakar javno vprašala, ali naj bolnik brez dostopa do javnega zdravstva dobi povrnjene stroške zdravljenja pri domačem zasebnem zdravniku, kot to velja za zdravljenje v tujini. Odgovor je bil seveda negativen. ZZZS je dodal še pojasnilo, da 254. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja pravi, da zavarovana oseba nima pravice do povračila stroškov zdravljenja vključno z zdravili, živili, medicinskimi pripomočki, zobnoprotetičnimi pripomočki in prevozi, če so bile zdravstvene storitve opravljene v samoplačniški ambulanti. Ob tem so še povedali, da uporaba omenjenega člena sicer ni odločilna, temveč je v teh primerih treba uporabiti ureditev, kot izhaja iz določb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, in sicer njegovega 65. člena, ki pravi, da ZZZS 254. člena ne more ukiniti, ker že zakon določa, da povračilo stroškov zdravljenja pri zasebniku ni mogoče.

V skupini Zdravstvo.si so povzeli odgovor Mlakarjeve, ki je pojasnila, da bolniki povrnjenih stroškov opravljenih storitev pri zasebnih zdravnikih ne bodo prejeli iz bojazni, da bodo plačevali več, kot jim ZZZS lahko povrne. Bolniki bi bili po mnenju ZZZS-ja podvrženi neposrednemu plačilu in izkoriščanju pri zdravnikih. Direktorica je zavrnila tudi poziv, naj ZZZS vsem zdravnikom spet omogoči pravico predpisovanja zdravil iz pravic obveznega zavarovanja ter naj upošteva načelo zakonitosti in ukine diskriminatorni 254. člen Pravil ZZZS, in sicer s pojasnilom, da v zakonu piše, da refundacija ni mogoča. V skupini Zdravstvo.si so prepričani, da gre v tem primeru za napačno razlago zakona in ustave, kar po njihovem mnenju ne pomeni, da bolniki s pomočjo sodišč ali politične reforme v prihodnje ne bodo doživeli vsem dostopnega, kakovostnega javnega zdravstva, pri tem pa ne bodo omejeni s skupščino državnega zdravstva.

Strokovni direktor Nevrološke klinike Simon Podnar (Foto: STA)

Na spletni strani zdravstvo.si so izpostavili, da se v vseh evropskih državah z modernim javnim zdravstvom bolnik svobodno odloča, kje bo opravil zdravljenje, zavarovalnica pa mu stroške zdravljenja povrne. Slovenija je očitno tudi pri tem izjema, žal ne svetla. Ker je še toliko bolj žalostno ob izračunu, da so bolniki brez osebnega zdravnika in zobozdravnika v roku desetih let vplačali v zdravstveno blagajno skoraj tri milijarde evrov. Direktorica torej išče izgovor  v 254. členu Pravil ZZZS, a 63. člen zakona določa, da se ZZZS, zdravstveni zavodi in ministrstvo vsako leto dogovorijo o programu storitev obveznega zavarovanja, opredelijo zmogljivosti, potrebne za izvajanje, in določijo obseg sredstev. Na podlagi tega določijo vse podlage za sklepanje pogodb z izvajalci zdravstvenih storitev. Te se sklenejo na podlagi 65. člena Zakona, ko ZZZS objavi razpis in od izvajalcev prejme ponudbe za izvedbo programa. S pogodbo ZZZS in izvajalec določita vrste storitev, obseg in kakovost ter roke za uresničevanje programa in tudi cene, način obračunavanja in plačevanja ter nadzor. Na ta način se za leto vnaprej določijo pravna razmerja med ZZZS in izvajalci državnega zdravstva. Plačilo storitev na tej podlagi poteka od ZZZS k izvajalcu, ko bolnik s kartico izkaže, da je obvezno zdravstveno zavarovan, pojasnjujejo na zdravstvo.si.

Zakon ne določa, da sme ZZZS pogodbo skleniti le z javnimi zavodi in koncesionarji
Po navedbah Zdravstva.si zakon torej ne določa, da sme ZZZS pogodbo skleniti le z javnimi zavodi in koncesionarji – sklene jo lahko tudi z zasebnimi izvajalci zdravstvenih storitev. Zakon tudi ne določa, da se v breme obveznega zavarovanja izvajajo le zdravstvene storitve, ki jih izvaja javni zavod ali koncesionar. 63. in 65. člen zakona sploh ne urejata položaja zavarovancev (njegovih pravic in obveznosti iz obveznega zavarovanja); namenjena sta le pogodbenim razmerjem med ZZZS in izvajalci zdravstvene dejavnosti. Pogodbe med ZZZS in izvajalci ne morejo vplivati na položaj zavarovanca, saj zavarovanec ni pogodbena stranka – pogodbe med dvema ne morejo imeti učinka na nekoga tretjega. Zakon v nobeni od svojih določb ne določa, pri kom se sme zavarovana oseba zdraviti, pač pa določa le, da je na podlagi obveznega zavarovanja deležna plačila stroškov za zdravstvene storitve v celoti ali v deležu (23. člen).

Marko Noč, specialist kardiologije, vaskularne medicine in intenzivne medicine (Foto: STA)

Gre za neustavno in nezakonito ter aktivistično omejevanje ustavne pravice do zdravstvenega varstva
Mlakarjeva v zaključku svojega odgovora po besedah skupine zdravnikov nevede razkrije, za kaj pravzaprav gre. 254. člen Pravil obveznega zavarovanja, ki bolnikovo svobodo izbire omeji na državno-zdravstvene izvajalce (javne zavode in koncesionarje), razglasi za t. i. pojasnjevalno določbo. Šlo naj bi za pojasnilo tega, kar je v bistvenem določeno že v 65. členu ZZVZZ. A tam to sploh ni določeno. “Do takega razumevanja zakona je mogoče priti le z veliko arbitrarne kreativnosti in domišljije,” poudarjajo zdravniki. Zato pojasnjevalna določba ni to, za kar jo je označila direktorica. Gre namreč za neustavno in nezakonito ter aktivistično omejevanje ustavne pravice do zdravstvenega varstva (51. člen Ustave), ki jo že vrsto let izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. “Zato smemo ZZZS mirne duše razglasiti za enega od velikih grobarjev slovenskega javnega zdravstva v pravem pomenu te besede,” so še ocenili.

Sara Bertoncelj