Težko je najti bolj nepremišljeno in nevarno potezo, kot je najnovejša politična avantura Roberta Goloba in njegove razglašene koalicije. Evropa se sooča z največjo varnostno preizkušnjo po drugi svetovni vojni. Prav v tem zgodovinsko prelomnem trenutku se slovenska levica igra z varnostjo države in odpira vrata idejam, ki so za Slovenijo nevarnejše kot kdaj koli prej.
Namesto da bi okrepili našo vlogo v edinem obrambnem zavezništvu, ki nam zagotavlja varnost in mednarodni ugled, predsednik vlade Robert Golob na široko odpira razpravo o “smiselnosti članstva v Natu”. Medtem ko Finska in Švedska, nekdanji simboli nevtralnosti, po ruski agresiji sprejemata strateške odločitve za svojo varnost in se pridružujeta Natu, slovenska leva politika zaigra na karto notranjepolitičnega eksperimenta, ki ima lahko pogubne posledice za državo. To ni samo znak domače politične zmedenosti, ampak je nevaren signal tudi navzven, ki pomeni znak šibkosti, neodločnosti in izgubljene orientacije.
Varnost, stabilnost in ugled se v mednarodnih odnosih ne ustvarijo čez noč. So rezultat trdega dela, zavez in jasne usmeritve. Vzhodnoevropske države, ki vedo, kaj pomeni živeti v senci agresorja, danes brezkompromisno krepijo svojo obrambo. Ni naključje, da si prav Rusija najbolj želi razkroja zahodne enotnosti. Zato so v Moskvi z navdušenjem sprejeli Golobovo napoved posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v obrambnem zavezništvu.
Leva politika že od osamosvojitve sanja o razoroženi, nevtralni in izolirani Sloveniji. Danes so z Golobovo pomočjo dobili legitimno platformo/razpravo, da poskušajo tisto, kar tej ideologiji ni uspelo leta 1991. Demontažo obrambnega sistema, razkroj institucij in prekinitev vezi z Zahodom. Namesto da bi Slovenija izkoristila članstvo v Natu za svoj razvoj in varnost, se na levici igrajo z usodo države za kratkoročne politične točke. Politika, ki Slovenijo pelje na rob nove izolacije in ranljivosti.
Slovenija je postala članica Nata na podlagi ratificirane mednarodne pogodbe, sprejete z dvotretjinsko večino. Slovenija ne bo izstopila iz Nata, saj Golob in njegova leva koalicija nimata te večine za dejanski izstop. Toda škoda, ki jo povzroča že sama razprava o izstopu, je velika, saj spodkopava ugled, slabi zaupanje zaveznikov in dviga moralo tistim, ki si želijo šibkejšo Evropo.
V zadnjih dvajsetih letih je Evropa sistematično zanemarjala razvoj lastnih zmogljivosti in se s tem nevarno ujela v odvisnost od ruskih energentov, kitajske proizvodnje in ameriške varnostne zaščite. Ta strateška šibkost je neposredno prispevala k temu, da si je Putin sploh upal napasti Ukrajino. Danes v mednarodnih odnosih velja preprosto pravilo, da te nihče ne bo branil, če nisi najprej pripravljen in sposoben braniti samega sebe. Zato morajo zavezništva temeljiti na vzajemni odgovornosti.
Da Golobova leva koalicija ni sposobna učinkovito upravljati niti z obstoječimi obrambnimi sredstvi in kadrovskimi zmogljivostmi, je jasno pokazala s svojimi zadnjimi potezami, obrambno resolucijo in razglašenimi izjavami. Osnovna naloga vsake slovenske vlade bi morala biti jasna. To je graditi nacionalni obrambni in varnostni sistem, ki na prvem mestu zagotavlja varnost države. Šele ko bomo imeli jasen načrt, koliko, kdaj in kako bomo zagotovili učinkovito vojsko, ima smisel resno razpravljati o višini obrambnih izdatkov.
Prav je, da se pogovarjamo, kako učinkoviteje in racionalno vlagati v obrambo. Ni pa prav, da nas politika zblojenosti vodi nazaj v čase, ko smo bili sami, izolirani in ranljivi.
Slovenija je varna le, dokler je zavezana zahodnim zavezništvom, odločna in sposobna braniti svojo svobodo. Vse drugo so nevarne sanje tistih, ki ne razumejo, kaj pomeni odgovornost za prihodnost naroda.
Dominik Štrakl