V zadnjem času smo se lahko naposlušali opozoril, da se slovenska podjetja zaradi neperspektivnega poslovnega okolja množično selijo v tujino. Med drugim na sosednjo Hrvaško. Na portalu Necenzurirano sicer medtem vztrajajo, da temu ni tako, ko gre za Hrvaško, a dostopni statistični podatki medtem vseeno kažejo, da so sama vlaganja iz Slovenije v zadnjih letih precej aktivnejša, kot pa so bila v preteklosti.
Med podjetji, ki so napovedala preselitev proizvodnje na Hrvaško, je denimo podjetje SIBO iz Škofje Loke. Slednji bodo po poročanju 24 ur v bližini Varaždina zgradili objekt, kamor bodo preselili proizvodnjo plastične embalaže za farmacijo in kozmetiko. Omenjene napovedi o selitvi pa ne presenečajo toliko, saj so že rezultati ankete, ki jo je med 8. januarjem in 13. februarjem lani med slovenskimi podjetji izvedla Gospodarska zbornica Slovenije, pokazali, da kar 62 odstotkov podjetij razmišlja o selitvi v tujino ali ustanovitvi podružnice v tujini zaradi zakonodajnih sprememb. Kot najpogostejše ciljne destinacije za selitev so podjetja tedaj podjetja po poročanju Demokracije navedla Hrvaško, Avstrijo in Nemčijo. Ravno Hrvaška pa je bila tista, ki je prevladovala.
Medtem ko pri Necenzurirano pravijo, da gre za drugačno sliko, “ko gre za opozorila, da vodilni menedžerji podjetij zaradi previsokih plač zapuščajo Slovenijo in se selijo na Hrvaško, kjer imajo veliko nižjo davčno obremenitev (najvišjih) plač”, bi bilo smiselno tudi opozoriti na statistične podatke, ki so dostopni na strani Hrvaške narodne banke. Videti je namreč mogoče, da so neposredne naložbe iz Slovenije na Hrvaškem precej poskočile v zadnjih letih. Najvišja aktivnost je vidna v letu 2021, visoke pa so bile naložbe tudi v lanskem letu. Bolj podrobno si je mogoče vrednosti ogledati v spodnji tabeli:
Največ tujih investicij na Hrvaško nasploh (podatki po posameznih državah namreč niso dostopni) prihaja iz naslova lastniških naložb v nepremičnine, pa tudi trgovine na malo in veliko ter proizvodnje osnovnih farmacevtskih izdelkov in farmacevtskih pripravkov. V zadnjem letu pa je med drugim mogoče videti poskok na področju skladiščenja in spremljevalne dejavnosti za transport.
Mala in srednja podjetja, ki predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva, v Sloveniji duši visoka davčna obremenitev. Spomnimo, da davek na dobiček pravnih oseb v Sloveniji znaša 19 odstotkov, kar je sicer nižje kot v nekaterih državah na Zahodu, a obremenitev postane izjemno visoka zaradi visokih prispevkov za socialno varnost in drugih administrativnih bremen. Davek na dobiček je na Hrvaškem nižji, in sicer znaša deset odstotkov za mala in srednja podjetja z letnim prihodkom do 7,5 milijona evrov, kar je precej bolj konkurenčno. Poleg tega pa sosednja država ponuja tudi ugodnejše pogoje za zaposlovanje tujih delavcev, kar le še prispeva k zmanjšanju stroškov za delodajalca.
Že nekaj časa lahko poslušamo, da je Hrvaška bolj privlačna tudi za tuje korporacije, kot je denimo L’Oreal, pri sosednih pa ima sedež tudi znano avstrijsko podjetje za proizvodnjo sokov Rauch. Da nižja obdavčitev na Hrvaškem podjetjem pomaga pri odločitvi, kje vzpostaviti centralo za regijo, je za 24ur med drugim poudaril direktor davčnega oddelka v družbi Deloitte David Jež, pri čemer pa je tudi opozoril, da za multinacionalke ne predstavljamo zadosti velikega trga, da bi se odločali za vzpostavitev podružnice pri nas. Sicer pa je spominja, da je do nekaterih selitev poslovodstva na Hrvaško pri nas prišlo tudi na račun hrvaškega prevzema nekaterih slovenskih podjetij.
A. H.