Slovenija se v letnem poročilu EU Justice Scoreboard sooča z resnimi izzivi pri obravnavi korupcije v pravosodju. Kljub nadpovprečnemu številu sodnikov ostajajo sodni postopki za korupcijske zadeve in pranje denarja med najpočasnejšimi v EU.
EU Justice Scoreboard 2025 in prejšnja poročila − Evropska komisija jih pripravlja od leta 2013 − podajajo podrobne podatke o učinkovitosti, kakovosti in neodvisnosti pravosodnih sistemov v državah članicah EU, in sicer vključno s Slovenijo. Politični vplivi in zaznave korupcije v sodstvu poleg uvodoma izpostavljenega problema še vedno vzbujajo zaskrbljenost, kar je Slovenijo letos prvič uvrstilo na seznam problematičnih držav v povezavi z vladavino prava. Za izboljšanje stanja so potrebne nadaljnje reforme, vključno z večjo digitalizacijo, specializacijo sodišč in krepitvijo pravosodne neodvisnosti, kot piše v omenjenem poročilu.
Počasnost postopkov
Slovenska sodišča so v omenjenem poročilu izpostavljena kot sodišča, ki so med najpočasnejšimi v EU pri obravnavi primerov, povezanih s korupcijo in pranjem denarja. To potrjujejo tudi starejša poročila, kot je EU Justice Scoreboard 2023, ki navaja, da so postopki v Sloveniji na prvi stopnji kazenskih zadev, povezanih s podkupovanjem, med daljšimi v EU. V nekaterih državah članicah se taki postopki končajo v približno enem letu, medtem ko lahko v Sloveniji trajajo do štiri leta ali več. Povprečno se prvostopenjski postopek pranja denarja konča po približno 800 dneh, prvostopenjski postopek korupcijskih primerov pa po približno 500 dneh. Pri tem je treba poudariti, da poročilo spremlja postopek izključno do konca prve stopnje. Težava slovenskega pravosodja pa so seveda nadaljnje instance, ki sodijo prepočasi, hkrati pa ne prevzemajo odgovornosti – namesto da bi odločile vsebinsko, za kar imajo vse pristojnosti, na koncu sodbe razveljavljajo in pošiljajo nazaj na nižjo instanco. S tem si seveda višja sodišča umijejo roke, hkrati pa preprečijo, da bi se pravica izvršila pravočasno – postopki na vnovičnih sojenjih pogosto zastarajo pred pravo vsebinsko sodbo.
Sodni zaostanki
Slovenija je po številu sodnikov močno nad evropskim povprečjem. To znaša približno 41,5 sodnika na 100.000 prebivalcev, kar je drugo najvišje število v EU za Luksemburgom, kljub temu pa so nekateri sodni procesi nerazumljivo dolgi. In kje se skrivajo vzroki za neučinkovitost? Po podatkih omenjenega poročila so med razlogi za počasnost pomanjkanje specializiranih sodnih oddelkov za korupcijske zadeve, zapleteni postopki in pomanjkanje zadostnih virov za hitro obdelavo kompleksnih primerov, kot sta pranje denarja ali korupcija na visoki ravni. Nad povprečjem je tudi količina sredstev, ki jo pravosodju namenjamo davkoplačevalci. Slovenija je namreč leta 2022 za pravosodje namenila 107,1 evra na prebivalca. Evropsko povprečje je izrazito nižje, in sicer 85,4 evra. Za delovanje sodstva smo tako namenili 0,38 odstotka BDP, kar precej presega evropsko povprečje (0,31 odstotka).
Vladavina prava in dostopnost pravosodja
Letos je bila Slovenija prvič uvrščena tudi na seznam držav, ki so problematične z vidika vladavine prava, kar je delno povezano z zaskrbljenostjo v povezavi s političnim vplivom na pravosodje in neučinkovito obravnavo korupcije. EU Justice Scoreboard in povezana poročila o vladavini prava (angl. Rule of Law Report) Sloveniji priporočajo, naj nadaljuje z reformami za izboljšanje neodvisnosti sodstva, pospeši postopke v korupcijskih zadevah in okrepi delovanje specializiranih protikorupcijskih organov. Je pa Slovenija med šestimi državami članicami EU (skupaj z Bolgarijo, Estonijo, Irsko, Nizozemsko in Poljsko), kjer prejemniki pravne pomoči niso samodejno oproščeni plačila sodnih taks. To lahko omejuje dostop do pravosodja, in sicer zlasti za posameznike, ki želijo prijaviti korupcijo ali sodelovati v povezanih postopkih. Poročilo pri tem dodaja, da Slovenija nima dovolj razvitih mehanizmov za podporo posameznikom, ki so izpostavljeni korupciji ali diskriminaciji, kar dodatno otežuje boj proti korupciji na sistemski ravni.
Neodvisnost sodstva in zaznave korupcije
EU Justice Scoreboard 2024 in 2025 ugotavljata, da se je javna in poslovna percepcija neodvisnosti slovenskega sodstva v zadnjih letih izboljšala, kar je pozitiven trend. Kljub temu so starejša poročila (npr. poročilo za leto 2021) Slovenijo izpostavila kot eno od držav, kjer javnost in podjetja zaznavajo pomanjkanje neodvisnosti zaradi domnevnih političnih pritiskov ali vpliva gospodarskih interesov. Leta 2021 se je Slovenija uvrstila med države z nižjo zaznano neodvisnostjo, in sicer skupaj z državami, kot so Hrvaška, Slovaška in Poljska. Kaže, da so poročila med razlogi za zaznano pomanjkanje neodvisnosti v preteklosti pogosto navajala vmešavanje ali pritisk vlade in politikov (to je izpostavilo 68 odstotkov anketirancev v Sloveniji leta 2019) ter pritiske gospodarskih ali drugih specifičnih interesov (to je izpostavilo 62 odstotkov anketirancev leta 2019).
Ne le sodni zaostanki, tudi krivično sojenje
Poleg sodnih zaostankov je največja težava slovenskega pravosodja kakovost sojenja oziroma sodnih krivic, ki se dogajajo. Naj spomnimo, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) letošnjega aprila objavilo podatke, ki kažejo, da je od 373 slovenskih primerov, o katerih je presojalo od osamosvojitve do leta 2021, v kar 342 primerih ugotovilo vsaj eno kršenje človekovih pravic. Gre za resnično zaskrbljujoče podatke, saj je skoraj 92 odstotkov sodb slovenskih sodišč, ki so sodila svojim državljanom, kršilo človekove pravice, pri tem pa smo v samem evropskem vrhu. Povedano drugače – Slovenija ima najslabša sodišča v Evropi. Tudi v navezavi na število sodb z vsaj eno ugotovljeno kršitvijo človekovih pravic, spisanih na milijon prebivalcev, je Slovenija tik pod vrhom, in sicer s 164,51 sodbe. Posebej pomenljiv je pogled proti državam z najuspešnejšim sodstvom. Tak primer je Nemčija. Ta je imela le 2,4 sodbe na milijon prebivalcev, v katerih je ESČP ugotovila kršenje človekovih pravic. Pri 83 milijonih prebivalcev je bilo na Evropsko sodišče poslanih manj primerov kot iz Slovenije, pa še pri teh, ki so bili poslani, je bilo v deležu 55,9 odstotka jasno, da so bile z razsodbo kršene človekove pravice.
Digitalizacija in vpliv na korupcijske postopke
Slovenija je v preteklih letih napredovala na področju digitalizacije pravosodnih sistemov, kar je pomagalo ohranjati delovanje sodišč med pandemijo covida-19. EU Justice Scoreboard 2024 je kljub temu ugotovilo, da obstaja še veliko prostora za izboljšave, zlasti pri uporabi elektronskih sistemov za upravljanje primerov in avtomatsko razporeditev zadev, kar bi lahko pospešilo obravnavo korupcijskih primerov. Slovenija še ni v celoti implementirala naprednih digitalnih orodij, kot so elektronski sistemi za sledenje primerov ali varno delo na daljavo za sodnike, kar bi lahko povečalo učinkovitost in preglednost obravnave korupcijskih zadev.
Anamarija Novak