Včeraj je na Brdu pri Kranju potekal Slovenski avtomobilski vrh, ki je združil predstavnike slovenskih podjetij in evropskih združenj avtomobilske industrije. Dogodek je organizirala evropska poslanka Zala Tomašič. Dogodka se je udeležil tudi vodja opozicije Janez Janša.
Na dogodku je potekala razprava o prihodnosti ene najpomembnejših panog za Slovenijo, saj predstavlja približno deset odstotkov bruto domačega proizvoda, na bruseljskem političnem parketu pa je premalo zastopana.
Elektrifikacija med zeleno ideologijo in geopolitiko
Na vrhu sta potekala dva panela. Prvi je bil namenjen razpravi o elektrifikaciji kot priložnosti ali grožnji za industrijo. Hans Hoefnagels (Horse Powertain), György Szalay (MAHLE Electric Drives Slovenija) in Benjamin Krieger (CLEPA) so razpravljali o položaju Slovenije v evropski dobavni verigi, vplivu novih pravil EU in geopolitičnih pritiskih. Posebej je izstopalo vprašanje, kako zmanjšati odvisnost od Kitajske, ki obvladuje izvoz ključnih surovin za čipe, baterije in magnete, ter kako se bodo evropski dobavitelji spopadli z novimi carinami iz ZDA.
Drugi panel je razpravo usmeril k potrošniku: Ali si povprečen kupec sploh lahko privošči električni avto? Tom Černilec (ASP), Jožko Tomšič (Emil Frey Slovenija), James Howson (Adria Mobil) in Maria Linkova Nijs (ACEA) so govorili o razlikah v kupni moči med državami, vplivu subvencij in o tem, kako potrošniki gledajo na električna vozila. Izpostavljeno je bilo, da razlike v deležu registracij električnih vozil med članicami EU kažejo, kako pomembni so enotni pogoji, infrastruktura in davčne spodbude, predvsem pa so vsi govorci poudarili potrebo po ukinitvi prepovedi prodaje vozil z motorji na notranje izgorevanje po letu 2035.
Na dogodku je spregovoril tudi predsednik SDS Janez Janša. “Vsi se zavedamo, kako pomembna je skrb za okolje. A poti do cilja morajo biti realne, premišljene in predvsem izvedljive. Prekomerna birokracija in nerealni roki za ukinitev vozil z notranjim izgorevanjem povzročajo več škode kot koristi – predvsem evropski industriji. Zaradi teh napačnih politik Evropa izgublja konkurenčnost in zaostaja tako za ZDA kot Kitajsko. Iz svetovnega voditelja postaja opazovalec. A spremembe so na obzorju. Globalni trendi po zadnjih predsedniških volitvah v ZDA kažejo, da ideološko enostranske zelene politike izgubljajo zagon, zato se bodo tudi pri nas stvari postavile na svoje mesto,” je ob dogodku zapisal na družbenem omrežju X.
Zala Tomašič: Evropa ne potrebuje novih prepovedi
Kot je na dogodku dejala Tomašičeva, je namen tovrstnih dogodkov odpreti prostor za dialog, ki ne ostane le na ravni posameznih segmentov, ampak združi celotno verigo – od dobaviteljev surovin do proizvajalcev in prodajalcev. Opozorila je tudi na širši kontekst elektrifikacije: ob prehodu na električna vozila je nujno vprašanje, od kod bo prišla električna energija in kako zagotoviti stabilnost omrežja, če Evropa zapira lastne vire in energijo nato uvaža iz držav z nižjimi standardi.
Tomašičeva meni, da Evropa ne potrebuje vedno več novih prepovedi in regulacij, ravno nasprotno, potrebuje pogoje za inovacije, rast in konkurenčnost. Tomašičeva pravi, avtomobilska industrija ni zgolj gospodarska dejavnost, temveč tudi del evropske kulture, tradicije in identitete, ki jo je treba ohraniti. Kot je poudarila, je Evropa kontinent inovacij in razvoja, avtomobilizem pa je eden od paradnih konjev, ki mu mora tudi v prihodnje omogočiti prostor za uspeh.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je slovenski avtomobilski vrh potrdil, da industrija potrebuje stabilno zakonodajno okolje, predvidljive pogoje in okrepljen dialog z evropskimi institucijami. Kot je opozorila evropska poslanka Zala Tomašič, avtomobilska industrija ni le številka v BDP, temveč tudi del evropske kulture, tradicije in identitete – in prav to bi morala Evropa ohraniti ob prehodu v novo mobilnost.
S. K.