Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je bruto domači proizvod (BDP) Slovenije v prvem četrtletju 2025 na letni ravni zmanjšal za 0,7 odstotka. V nasprotju s slovenskim upadom BDP se je v prvem četrtletju 2025 sezonsko prilagojeni BDP v evroobmočju in EU povečal za 0,3 odstotka.
Negativni vpliv na BDP je imel predvsem saldo menjave s tujino, ki je prispeval -1,4 odstotne točke k zmanjšanju. Slovenija se sooča s strukturnimi izzivi na področju konkurenčnosti izvoza in privlačnosti za naložbe.
Medtem ko so se domači izdatki povečali za 0,8 odstotka, z 1,0-odstotno rastjo končne potrošnje, je bila rast končne potrošnje gospodinjstev skromna (0,4 odstotka). Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 5,1 odstotka, pri čemer so naložbe v stavbe in objekte upadle za 9,0 odstotka. Izvoz je ostal skoraj nespremenjen, medtem ko se je uvoz povečal za 1,9 odstotka, kar je dodatno obremenilo zunanjo trgovinsko bilanco. Ti podatki kažejo na gospodarske izzive, s katerimi se sooča Slovenija, zlasti na področju investicij in zunanje trgovine.
Rast BDP in zaposlenosti v evroobmočju in EU
V nasprotju s slovenskim upadom BDP se je v prvem četrtletju 2025 sezonsko prilagojeni BDP v evroobmočju in EU povečal za 0,3 odstotka, kar kaže na skromno, a stabilno gospodarsko rast, poroča Eurostat. V četrtem četrtletju 2024 je bila rast BDP v evroobmočju 0,2 odstotka, v EU pa 0,4 odstotka. Na letni ravni se je BDP v prvem četrtletju 2025 v evroobmočju povečal za 1,2 odstotka, v EU pa za 1,4 odstotka, kar je enako rasti v prejšnjem četrtletju. Zaposlenost je v istem obdobju v evroobmočju narasla za 0,3 odstotka, v EU pa za 0,2 odstotka, kar kaže na rahlo izboljšanje na trgu dela. Na letni ravni se je zaposlenost v evroobmočju povečala za 0,8 odstotka, v EU pa za 0,6 odstotka, kar odraža stabilne trende zaposlovanja v evropskem prostoru.
Primerjava Slovenije z naprednimi zahodnimi državami
Slovenija z 0,8-odstotnim padcem ne samo v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, temveč tudi v primerjavi s 1. četrtletjem lanskega leta. Najvišji padec od držav, poroča Eurostat.
V primerjavi z nekaterimi gospodarsko naprednejšimi zahodnimi državami EU, kot so Nemčija, Francija in Nizozemska, Slovenija v prvem četrtletju 2025 zaostaja. Po podatkih Eurostata je Nemčija dosegla 0,2-odstotno četrtletno rast BDP, Francija 0,3-odstotno, Nizozemska pa 0,4-odstotno. Na letni ravni so te države prav tako beležile pozitivno rast: Nemčija 0,8-odstotno, Francija 1,1-odstotno in Nizozemska 1,3-odstotno. Nemčija in Nizozemska sta na primer izkoristili močnejši izvoz in stabilnejše domače povpraševanje, medtem ko je Francija imela koristi od rasti v storitvenem sektorju.
A. H.