Slovenski politiki so, kar se tiče Rusije in njene osvajalske vojne v Ukrajini, uradno na strani EU, globalnega zahoda in zavezništva NATO. A le na površju. Slovenski politiki so sicer sila spravni s Kremljem. Ne le “mirovnika” Turk in Kučan, tudi aktualni politiki so marsikdaj nevarno hodili po meji koketiranja z Moskvo. Spomnimo, kako je Tanja Fajon povedala, da si ne predstavlja evropske varnostne strukture brez Rusije. Pa evropska komisarka Marta Kos, ki je rotila slovensko oblast, naj ne zanemarja dobrih odnosov z Rusijo (tudi po začetku osvajalske vojne).
Fajonova na začudenje mnogih po tem, ko so slovenske varnostno-obveščevalne službe locirale dva ruska agenta, ki sta vohunila proti zahodu, ni na zagovor poklicala ruskega ambasadorja, kar bi bil diplomatski minimum. Tudi Robert Golob je v Bruslju na začudenje mnogih povedal, da si “nobena od strani” ne želi pogajanj (in s tem napadeno Ukrajino izenačil z Rusijo). Takšno početje je na videz skregano z logiko in škoduje mednarodni kredibilnosti trenutne oblasti.
A pod površjem se skrivajo pravi razlogi za spogledovanje s fašistično Rusijo – na koncu niso pomembni odnosi z Rusijo, ruska kapelica ali starodavno prijateljstvo med slovenskimi levičarji in ruskimi potomci krvnikov iz leta 1917, ampak le denar. Slovenska zunanja ministrica se je februarja 2023 mudila na uradnem obisku dokaj nepoznane Kirgiške republike in pohvalila velik izvozni potencial v to revno bivšo sovjetsko državo. Zakaj je Kirgizija za Slovenijo tako zelo pomembna?
Pred časom smo poročali, da je Slovenija ena redkih držav, kjer se je izvoz v Rusijo od invazije na Ukrajino še povečal – v večini evropskih in drugih držav se je zmanjšal. Zdaj je na dan prišel mehanizem, s katerim se slovenska podjetja – ob očitnem žegnu oblasti – izogibajo mednarodnim sankcijam. Ključna država je nekdanja sovjetska republika Kirgizija.
Glavni kanal izigravanja zahodnih sankcij
Euronews Business je letos raziskoval, kako Rusija uporablja Kirgizijo kot ključno tretjo državo za vzdrževanje trgovinskih odnosov z različnimi evropskimi državami. EU, Združeno kraljestvo in ZDA ter številni drugi mednarodni akterji so proti Moskvi v zadnjih nekaj letih uvedli val sankcij zaradi invazije v Ukrajino. Kljub čedalje številnejšim in strožjim sankcijam pa Rusija še naprej išče načine za ohranitev trgovine z Evropo.
Kirgizija je ena najbolj iskrenih partnerjev Rusije v regiji. Je članica Evrazijske gospodarske unije (EAEU) in Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO), ki jo vodi Rusija. Je neobalna država, močno odvisna od nakazil iz Rusije, ki jih je prekinila vojna v Ukrajini.
Inštitut Brookings je uporabil podatke Mednarodnega denarnega sklada (IMF) o smeri trgovine, da bi prikazal izvoz več držav v srednjeazijske države v zadnjih nekaj letih, za katerega se sumi, da gre za pretovarjanje v Rusijo. Posebej je izstopala Kirgizija, ki je od marca 2022, ko je že potekala ukrajinska vojna, močno povečala svetovni in predvsem evropski izvoz v državo.
Kako Rusija uporablja Kirgizijko za vzdrževanje trgovinskih odnosov z Evropo?
Kirgizija, majhna gorata država v srednji Aziji brez izhoda na morje, je nedavno postala svetovno razvpita, saj je njeno obsežno trgovinsko partnerstvo z Rusijo pod vse večjim nadzorom. Robert Khachatryan, izvršni direktor in ustanovitelj Freight Right Global Logistics, je za Euronews povedal: “Kirgizija se je izkazala kot kritični kanal za Rusijo pri ohranjanju trgovine z Evropo kljub sedanjim sankcijam. Kirgiški izvoz v Rusijo je skokovito narasel s 393 milijonov dolarjev (352,8 milijona evrov) leta 2021 na več kot 1,07 milijarde dolarjev (960 milijonov evrov) leta 2022, kar kaže na znaten dvig trgovinskih dejavnosti, ki Rusiji omogočajo izogibanje sankcijam.”
Država je zabeležila osupljivo 953-odstotno povečanje izvoza v EU, predvsem zaradi svojega strateškega položaja kot tranzitne točke.
Irina Tsukerman, predsednica Scarab Rising, svetovalnega podjetja za varnostno strategijo, je povedala za Euronews: “Eden najučinkovitejših načinov, kako Rusija uporablja Kirgizijo za izogibanje sankcijam in izvozno-uvoznemu nadzoru, je ponovni izvoz blaga. Sankcije so Rusiji otežile dostop do visokotehnološkega blaga in povečale stroške poslovanja z Rusijo. Kirgizija je izjemno odvisna od Rusije in ima malo alternativ za trgovino. Države, kot so Kirgizija, Kazahstan in Armenija, so postale središča za ponovni izvoz blaga v Rusijo. To je zato, ker trgovina znotraj Evrazijske carinske unije (EACU) ni predmet obveznih carinskih deklaracij in inšpekcij. To tudi olajša pretok ruskega blaga v Evropo. Kirgiški ponovni izvoz vozil v Rusijo je ruskim potrošnikom pomagal pri dostopu do najnovejših modelov avtomobilov, kar je omejilo gospodarsko škodo in zmanjšalo verjetnost odziva proti Putinu.”
Tudi Slovenija močno povečala trgovanje s Kirgizijo – zakaj le?
Inštitut Brookings je države, kot so Nemčija, Poljska, Litva, Italija, Češka in Srbija, opredelil kot nekatere od držav, katerih izvoz v Kirgizijo se je po rusko-ukrajinski vojni povečal. Kot take bi lahko potencialno še naprej trgovale z Rusijo prek Kirgizije. Še bolj pa se je povečala trgovinska menjava med Kirgizijo in Rusiji prijaznimi državami – Slovaško, Madžarsko, Bolgarijo, Srbijo in Romunijo. Med njimi je tudi Slovenija, čeprav je uradna politika Slovenije prozahodna. A kot rečeno – le dekleratorno.
Podatki o izvozu pa povedo, da je ravno Slovenija država, kjer se je mednarodna menjava s Kirgizijo močno povečala.
Cinični obisk Tanje Fajon je torej iz tega vidika povsem razumljiv.
“Kirgizija ima velik izvozni potencial za slovenska podjetja. Uradni obisk ministrice je namenjen ravno tkanju novih priložnosti gospodarskega in političnega sodelovanja med državama,” je takrat dejala slovenska ministrica za zunanje zadeve. Prav porogljivo v posmeh mednarodnim sankcijam.
Kirgizija ima velik izvozni potencial za slovenska podjetja. Uradni obisk ministrice je namenjen ravno tkanju novih priložnosti gospodarskega in političnega sodelovanja med državama 🇸🇮&🇰🇬.
Izjava ministrice @tfajon za nacionalno televizijo @RTV_Slovenija pic.twitter.com/CZaGbazm0b
— MFEA Slovenia (@MZEZ_RS) February 10, 2023
Kdo so slovenski rusofilni poslovneži?
Čeprav se naši socialisti in psevdoliberalci na vsak način želijo navzven prikazati kot zahodnjaki, so v resnici pravcati rusofili. Treba se je zavedati, da je vez med Rusijo in slovenskimi levičarji stara že več kot 80 let. O tem, da so bili odnosi dobri, pa med drugim pričajo tudi podeljena priznanja. Ruski predsednik Vladimir Putin je leta 2017 ljubljanskega župana Zorana Jankovića in Anjo Kopač Mrak odlikoval z redom prijateljstva, še prej pa so odlikovanje prejeli prvi slovenski veleposlanik v Moskvi in predsednik društva Slovenija-Rusija Saša Geržina, vodji podjetij Krka in Riko Jože Colarič in Janez Škrabec in nekdanji direktor Krke Miloš Kovačič, ki je leta 2016 preminil. Le Kopač Mrakova je v znak protesta konec februarja lani Red prijateljstva tudi vrnila, prav tako pa tudi podpolkovnik Marko Hlastec, ki je brez kakršnih koli pomislekov izrazil svoje ogorčenje nad ruskim napadom na neodvisno in samostojno Republiko Ukrajino.
Ko v Sloveniji govorimo o lobijih, vplivnih omrežjih in njihovem poslovanju, ne moremo mimo Janeza Škrabca. Poslovnežem iz Foruma 21, kot je Škrabec, ki zase pravi, da je marksist in hkrati kristjan, ki verjame v Boga, in priznava, da ima Milan Kučan nanj velik vpliv, pa očitno ni mar za spoštovanje človekovih pravic, saj jim je pomembnejša sama dobičkonosnost. Škrabec tako denimo veselo posluje z Rusijo in njeno prijateljsko državo Belorusijo, kjer vlada samodržec Aleksander Lukašenko. Ko so pred dvema letoma izbruhnili nemiri v državi, ker je vnovič slavil Lukašenko, smo poročali, da je Škrabec v zadnjih desetih letih v Belorusiji sklenil za več kot 310 milijonov evrov poslov.
Mnogi opozarjajo na neprekinjene gospodarske povezave z Rusijo
Številni že od začetka opozarjajo na latentno naklonjenost levega pola Ruski federaciji, med njimi tudi naš medij, in sicer z dobrimi razlogi. Eden izmed njih je neverjetna rast uvoza iz Rusije od začetka napada na Ukrajino. Ta se je od 24. februarja 2022 (torej od začetka invazije) povečal za več kot 300 odstotkov. Povečanje je z naskokom največje v Evropski uniji.
Videti je, da slovenski poslovneži Kirgizijo uporabljajo kot glavno odskočno desko za nemoteno poslovanje z Rusijo. Slovenska politika medtem na mednarodnem prizorišču hlini zavezanost k evro-atlantskim povezavam, ki pa so plitve in deklaratorne. Kakšne so resnične namere tako politike kot s politiko zvezanega gospodarstva, vidimo komaj, ko sledimo toku denarja.
M. I.