O tem, da levičarji pri nas niso nič kaj izvirni in, da v bistvu ne počnejo nič drugega kot, da z zamikom kopirajo ideje ameriške levice (ameriške AntiFa, BLM) in jih bolj ali manj neposrečeno nanašajo na slovenski kulturni prostor – s čimer sami pomagajo pri tistem proti čemur naj bi se domnevno borili (ameriškemu imperializmu) – smo že pisali. A včasih njihovo kopiranje postane tako odkrito, da je že neokusno. Kot v primeru zahtev po ukinitvi policije na ljubljanskih protestih.
Spomnimo se, da so protestniki še pred časom tožili, ker bili kaznovani, češ, da so pred parlamentom “samo” brali slovensko ustavo, iz česar sledi, da slovensko ustavo spoštujejo. Brez organov pregona je ustava pamflet, kdor poziva k ukinitvi organov pregona, poziva k obravnavi ustave kot pamfleta, ne kot najpomembnejšega državnega dokumenta. Zato tudi pišemo o neposrečenosti.
V ZDA so pozivi k zmanjšanju davkoplačevalskih sredstev za policijo (“Defund the Police!”) združeni z obtožbami zoper policijo, ki ji očitajo rasizem do črncev. Kakorkoli, bi to bilo iz vidika funkcionalnosti države in iz vidika reševanja problema “sistemskega rasizma”, če bi ta zares obstajal, nesmiselno, imajo pozivi v ZDA vsaj kontekstualni, vsebinski smisel, ne glede na to, da je artikuliran znotraj okvirov neomarksizma.
Ameriško levičarsko kulturo uvažajo v slovenski kulturni prostor
Pri nanašanju na Slovenijo ta smisel izgine in, ko vidimo transparente, na katerih piše “Ukinimo policijo!”, si ne moremo kaj, da ne bi pomislili na nesubtilnost in neposrečenost prevajanja tujih idej v domače okolje, kjer se v kontekstualnem prevodu izgubi skoraj ves pomen. V bistvu je takole: če slovenski aktivisti za takšne nebuloze dobivajo denar od Soroša in podobnih in za te namene spremljajo ameriško levičarsko politično – aktivistično kulturo ter jo prevajajo v slovenski kulturni prostor, jim lahko pripišemo, da so materialisti, ki jim je več do denarja kot do lastnega ponosa in lastne države. Pomislite pa, kaj bi povedalo o njih, če bi to počeli neironično in bi za to ne bili niti plačani.
Aleš Ernecl