Raziskovalci na Institutu Jožef Stefan premikajo meje znanosti. Prvi na svetu so odkrili novo vrsto spominskega elementa in dosegli rekordne hitrosti. To je potrdila tudi mednarodno priznana revija Nature Communications, odkritje pa odpira pot do novih uporabnih rekordno hitrih spominov za nizkotemperaturne računalnike.
Raziskovalci so se dandanes srečevali z dvema problemoma: premajhno hitrostjo spominskih elementov in s prevelikim gretjem superračunalnikov. ”Hitrost spominskih elementov je namreč danes največji omejitveni faktor hitrosti superračunalnikov, ki jih uporablja vsak od nas, ko brskamo po Googlu, Amazon-u, eBay-u itn. In prav pri teh računalnikih je problem počasnosti delovnega spomina zelo akuten,” so zapisali v izjavi za javnost.
K eksperimentalnemu delu so ključno prispevali dr. Igor Vaskivskyi, Ian Mihailović in Damjan Svetin, uspelo pa jim je prikazati delovanje rekordno hitrega električno krmiljenega spominskega elementa, v katerem zapis traja le 40 pikosekund.
Problem s pregrevanjem superračunalnikov navadno rešujejo s tem, da se nahajajo v bližini izvirov hladne vode za hlajenje. Odkritje slovenskih raziskovalcev pa predstavlja revolucijo, saj novoodkriti spomin deluje tudi pri nizkih temperaturah pod -70 stopinj Celzija.
Prav takšno odkritje išče ameriška vlada
O tem, za kako pomembno odkritje gre, priča tudi dejstvo, da je ameriška vlada nedavno razpisala prioritetni raziskovalni program, ki temelji prav na tem odkritju. Na žalost pa je razpis omejen na ameriške ustanove, tako da se nanj na morejo prijaviti.
M. G.