Ekonomija deluje v večletnih ciklih. Politiki, ki trdijo, da so v nekaj mesecih uredili razmere v gospodarstvu so seveda populisti. Ljudje že dolgo govorijo, da je Golobova vlada res slaba, a je slovensko gospodarstvo trpežno in odporno na pretrese, podobno kot v komunizmu, ko smo Slovenci bili najbogatejša republika kljub komunizmu ne zaradi komunizma. A bilo je jasno, da nas bo Golobova vojna proti gospodarstvu prej kot slej dohitela.
Februarja se je obseg storitev v državah z evrom na mesečni ravni povečal za odstotek, v celotni EU pa za 1,1 odstotka, medtem ko Slovenija zaostaja, poroča STA.
Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je bila na letni ravni rast 4,9- oz. 4,8-odstotna. Slovenija je v obeh primerjavah zaostala za povprečjem, na mesečni ravni je zabeležila celo največji padec obsega storitev – obseg storitev se je skrčil za kar 1,9%. Podatek o obsegu storitev je zelo pomemben indikator kondicije gospodarstva, saj zajema tako vzdušje potrošnikov, kot robustnost industrije.
Tudi industrijska proizvodnja v prostem padu
Februarja je Evrostat objavil podatke o industrijski proizvodnji, ki so prav tako alarmantni – v Sloveniji je industrijska proizvodnja padla najbolj med državami EU, tako mesečno kot letno. Leta 2023 je Slovenija zabeležila 10.2% znižanje industrijske proizvodnje (na drugi strani je Irska zrasla za 44.7%, Danska za 6.7%.
Trend že od prevzema oblasti
Gre torej za zaskrbljujoč trend po vseh gospodarskih kazalcih, ki kaže, da je slovensko gospodarstvo v težavah. Pri tem je potrebno poudariti, da obstaja pomembna korelacija med prevzemom oblasti s strani vlade Roberta Goloba in drastičnim padcem obsea storitev in industrijske proizvodnje. O padcih poročamo že od konca leta 2022.
Upadata tudi uvoz in izvoz
Slovenija je marca izvozila za 5,1 milijarde evrov blaga, kar je 2,1 odstotka manj kot marca lani. Še bolj se je zmanjšal uvoz, in sicer za 6,7 odstotka na nekaj manj kot 5,1 milijarde evrov. V prvih treh mesecih skupaj statistiki še vedno opažajo rast trgovinske menjave – uvoza za 8,7 odstotka, izvoza pa za 2,1 odstotka.
Vojna napoved gospodarstvu
Levi politiki, ki so sestavili koalicijo, so sicer že pred volitvami napovedali vojno gospodarstvu. Napovedali so nižje plače, višje davke, več regulacije in siljenje z zeleno agendo.
Vlada je kljub svarilom stroke ukinila dohodninsko reformo vlade Janeza Janše in s 1. januarjem 2023 vsem Slovencem znižala plače, rekoč da si država ne more privoščiti 800 milijonov evrov proračunskega izpada, čeprav je potem za javni sektor našla kar milijardo. Ne pozabimo, da ima Slovenija v EU obremenitev plač, ki je med najvišjimi med državami članicami, OECD pa nas že dolgo poziva, naj jo znižamo. Vlada je prav tako zvišala davek na dobiček pravnih oseb, višala trošarine in dodatno nagajala podjetnikom z zloglasnim “zakonom o štempljanju” radikalne Levice. Dodatno so obremenili plače s tem, ko so dopolnilno zdravstveno zavarovanje spremenili v obvezno in ga obesili na prispevke od plač.
Proračun dobi dovolj denarja, vlada ga troši preveč
Paradoks je, da je bilo davkov vedno več, torej je več tudi počrpanega denarja, javne storitve pa kljub temu stagnirajo ali se slabšajo. Podatki Statističnega Urada RS (SURS) jasno kažejo, da ima država dovolj denarja, le zapravlja ga prekomerno. Ne držijo trditve vladnih predstavnikov, da je blagajna prazna. Podatki SURS kažejo, da so se prihodki države 2023 zvišali – v lanskem letu so bili za 6,3 odstotka višji kot leto pred tem. To pomeni, da je prejšnja vlada lahko sredi največje krize v zgodovini gospodarila z manjšimi prihodki kot trenutna v času relativnega miru.
Vojna gospodarstvu
Vojna napoved gospodarstvu pod ideološkim vodstvom stranke Levica torej dobiva resnično podobo tudi v gospodarskih kazalcih – novi obrazi se bodo reinkarnirali, rezultati njihovega trdega dela, ki bodo proizvedli več revežev in erozijo srednjega sloja, pa bodo poskrbeli, da SD in Levica nikoli ne bosta izpadli iz parlamenta.
I. K.