V Sečoveljskem zalivu so v teh dneh namestili drugo podvodno strukturo za razvoj marikulture in raziskovanje naseljevanja organizmov. Kot je za STA dejala organizacija, imenovana Zavod YouSea, je medtem prva struktura, tj. piranska morska oaza, že povsem preraščena z mnogimi organizmi, skoznjo pa plavajo jate različnih vrst rib, ki se lahko uspešno širijo v okolico.
Drugo podvodno strukturo so na morsko dno s pomočjo potapljačev, plovila z dvigalom in podvodnih padal namestili pred dnevi in jo dokončno sestavili v torek, 16. septembra. Poimenovali so jo Cladocora, in sicer po ogroženi jadranski kameni korali, za katero upajo, da bo med organizmi, ki se bodo naselili v njej.
Po oceni zavoda ima Cladocora optimalno velike odprtine, saj omogočajo nemoten pretok sveže morske vode, hkrati pa so dovolj majhne, da večjim plenilcem preprečujejo vstop. V zadnjih letih namreč vse pogosteje opažajo ribe skakavke (strelke), ki agresivno plenijo številne druge vrste.
Da je morje ne bi prehitro razjedlo, so kovinske cevi, ki jo sestavljajo, napolnjene z betonom. Gre za drugačne površine v primerjavi s piransko morsko oazo, njun namen pa je isti – raziskovanje možnosti pridobivanja avtohtonih morskih organizmov za gojenje in hkratno opazovanje vpliva strukture na ohranjanje biodiverzitete.
“Obe strukturi se dopolnjujeta. Ravno zaradi komplementarnosti predvidevamo, da bo odslej na vsaki izmed struktur še več organizmov kot doslej na prvi,” je prepričana biologinja Irena Fonda iz nevladne organizacije Zavod YouSea.
V zavodu si želijo, da bi lahko postavili še več takšnih struktur in jih vsakič nekoliko izboljšali, in sicer glede na pridobljeno znanje, je dejala Irena Fonda. Imajo že načrte za tretjo in četrto strukturo, za kateri so doslej s skupinskim zbiranjem zbrali skoraj 7000 evrov sredstev, potrebujejo pa še 31.000 evrov.
Morska oaza Piran zelo uspešno naseljena
Izdelavo prve podvodne strukture so v portoroški marini zaključili pred letom in pol. “Že nekaj mesecev po postavitvi so se nanjo pritrdili številni mladi organizmi. S tem je postala inovativno gojišče, dom ter varno zatočišče številnim, nekaterim tudi izginjajočim, vrstam školjk, plaščarjev, rib, rakov, mehkužcev in drugih morskih organizmov,” je poudarila Irena Fonda.
Struktura je po njenih pojasnilih koristna tudi zato, ker povečuje obseg trdnega dna ter s tem morskim organizmom zagotavlja bivališča, skrivališča in zatočišča ter vpliva na lokalno ohranitev biotske pestrosti morja.
“Neverjetno je, koliko rib se zadržuje v bližini prve strukture in se na njej prehranjuje, čeprav to ni bil naš glavni namen,” je dejala. Izrazito obraščeni so celo kovinski deli za premikanje strukture in vrv do boje, ki označuje njeno lokacijo.
“Zato ima druga struktura več kovinskih površin. Gre za eksperiment tega, kaj imajo živali najraje. Vse to bomo upoštevali ob postavljanju novih podvodnih struktur,” je poudarila biologinja.
Dogajanje v podvodnem zavetišču si lahko ogleda tudi javnost
V obeh strukturah se naseljujejo številni mladi osebki komercialno zanimivih vrst, s čimer bi sčasoma lahko vplivali na razvoj trajnostne akvakulture in ribištva.
Predvidevajo namreč, da bodo ribe in drugi organizmi, ki se razvijejo in odrastejo na strukturah, ki jima pravijo tudi podvodno zavetišče, lahko “repopulirali” okoliške lokacije. Med ribami redno opažajo fratre, orade, ciplje, brancine, ovčice in številne druge.
Morsko oazo si lahko v živo ogleda tudi javnost. Pripravili so ogled s podvodnim dronom. “Gre za doživetje z namenom, saj udeležba neposredno finančno podpira naše delo na področju varstva morskih ekosistemov,” so pojasnili v zavodu, ki sprejema tudi donacije. Podvodne fotografije in posnetke strukture si lahko ogleda vsak, in sicer tudi na zavodovih spletnih kanalih.
Izdelavo, postavitev in delo na obeh strukturah, kjer spremljajo naseljevanje morskih organizmov ter njihovo vlogo pri ohranjanju biodiverzitete, financira trgovsko podjetje Bauhaus.
Na morskem dnu tudi prva podvodna galerija
V morje so ob strukturah nedavno namestili tudi umetniške skulpture velikega leščurja. Te so nastale v okviru projekta z naslovom V spomin velikim, namenjenega ozaveščanju javnosti o problematiki izumiranja te največje sredozemske školjke.
Skulpture, ki so jih umetniki oblikovali iz okolju prijaznih materialov, služijo tudi kot dodatna površina za pritrjevanje morskih organizmov, kot je avtohtona evropska ostriga (lat. Ostrea edulis), s čimer poizkušajo razviti inovativen način gojenja vrst na trajnostni način. Gre za participativno vključevanje umetnikov v znanstveni poskus.
Sprva so bile skulpture leščurjev razstavljene v galeriji Monfort pod okriljem Obalnih galerij Piran, nato pa so jih preselili na morsko dno. Po besedah Irene Fonda gre za inovativen in unikaten vrtiček, ki je hkrati prva podvodna galerija v slovenskem morju.
C. Š.