Danes, štirideset dni po Veliki noči, kristjani obhajajo slovesni praznik Gospodovega vnebohoda, ko je od mrtvih vstali Kristus dopolnil zemeljsko delovanje in odšel v nebo. Poleg Velike noči in Binkošti sodi praznik Gospodovega vnebohoda med najpomembnejše krščanske praznike. V sosednji Avstriji, pa tudi v Nemčiji in Franciji je Gospodov vnebohod verski in državni praznik ter dela prost dan.
Namen praznika je poudarek pomena Kristusove bližine z Bogom Očetom in Svetim Duhom. “Jezus, ki je z dušo in telesom odšel v nebesa, ostaja med nami prisoten na več načinov. Kot je zapisano v Konstituciji o svetem bogoslužju drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962–1965), je Kristus navzoč tedaj, ko skupnost verujočih moli ali poje, v Božji besedi, zapisani v Svetem pismu, v duhovnikovi osebi, ko deluje v Jezusovem imenu, v zakramentih ter na posebej očiten in izrazit način v zakramentu evharistije, ki predstavlja trajno Kristusovo navzočnost. Pomen Kristusovega vstajenja in trajne navzočnosti med ljudmi je temelj, na katerem sloni nauk Cerkve in iz katerega izhaja tudi njeno verovanje. Cerkev po Kristusovem naročilu od zadnje večerje dalje ponavlja besede posvetitve kruha in vina v Kristusovo telo in kri,” so zapisali na spletni strani Slovenske škofovske konference.