Čeprav se iz dneva v dan vedno bolj približujejo volitve, so se tako imenovani KUL-ovci zatekli k vlaganju interpelacij, kot smo jim bili že priča na samem začetku mandata vlade Janeza Janše. Po petkovi neuspešni interpelaciji ministrice za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec danes sledi interpelacija ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča. Interpelacijo zoper ministra so vložile opozicijske SD, LMŠ, Levica, SAB in nepovezani poslanci. Pričakovati je, da bo razprava trajala dlje kot 13 ur.
Ministru vlagatelji interpelacije med drugim očitajo odgovornost za objavo nezakonitega javnega poziva državnim tožilcem k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev ter dopuščanje “nedopustnega odlašanja vlade ter njenih selektivnih pristopov in političnih motivov pri imenovanju državnih tožilcev“. Minister Marjan Dikaučič iz vrst SMC zavrača vse očitke interpelacije in ob tem poudarja, da je interpelacija vsebinsko neutemeljena in da ta sploh ni o njegovem delu. Prav tako v SMC menijo, da “bomo priča še eni interpelaciji zaradi interpelacije same.” Po njihovem ministru očitajo delovanje proti vladavini prava, hkrati pa mu očitajo, da sledi črki zakona.
V DZ pričenjamo z interpelacijo ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča. Še enkrat več bomo priča interpelaciji zaradi interpelacije same. Predlagatelji ministru namreč očitajo delovanje proti vladavini prava, hkrati pa mu očitajo, da sledi črki zakona. @Mpravosodje
— Stranka Konkretno (@Konkretno_) November 22, 2021
Dikaučič je plačal komunalni prispevek za hišo
Poleg sodelovanja pri sprejemanju odlokov v boju z novim koronavirusom pravosodnemu ministru kot enega od osrednjih argumentov pri interpelaciji očitajo neplačilo komunalnega prispevka za novogradnjo. Kakorkoli, izkazalo se je, da gre pri slednjem za zavajanje. Dikaučič je namreč plačal komunalni prispevek za hišo, ki jo ta gradi v Šenčurju. Poleg tega vlagatelji interpelacije med drugim ministru očitajo, da je odgovoren za objavo nezakonitega javnega poziva državnim tožilcem k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev ter dopuščanje “nedopustnega odlašanja vlade ter njenih selektivnih pristopov in političnih motivov pri imenovanju državnih tožilcev“. Kot je znano, je vlada tudi to obveznost izpolnila, zaradi česar so potezo pozdravili v Bruslju.
Vlagatelji interpelacije sami po sebi nimajo dovolj glasov, imajo jih namreč le 43. Ker lahko minister računa na podporo koalicijskih strank in opozicijske SNS, bo izid interpelacije odvisen od glasovanja stranke DeSUS. Iz poslanske skupine DeSUS so prejšnji teden sporočili, da bodo odločitev okrog interpelacije ministra sprejeli šele po opravljeni razpravi.
Da interpelacije s strani KUL-a predstavljajo stalno izvajanje pritiska na vlado, da je ta potisnjena v defenziven položaj, je pojasnil politični analitik dr. Matevž Tomšič. Ko se vlada namreč ukvarja s temi zadevami, se težje posveti oziroma ji manj časa ostane za bolj konstruktivne zadeve. Denimo za uvajanje določenih sprememb, reform in podobnega. “Delno je to izraz nekih frustracij koalicije KUL, ki ji do sedaj še ni uspelo sesuti vlade. Do neke mere pa poskušajo tudi že voditi svojo politično kampanjo in mobilizirati svoje volivce.”
Nina Žoher