Minister za pravosodje Marjan Dikaučič je glede interpelacije, ki jo je vložila leva opozicija, uvodoma zatrdil, da se mu glede na vsebino očitkov zdi, da želijo predlagatelji interpelacije ustvariti vtis, da je njegovo ministrovanje nedopustno. “Predlagatelji za očitke nimajo nobenih argumentov in dokazov, navajajo netočnosti, zato interpelacijo v celoti zavračam,” je poudaril minister in dodal, da meni, da pri današnji interpelaciji sploh ne gre za kritiko njegovega dela, čeprav se to želi tako prikazati, temveč se ga interpelira samo zato, ker je minister te vlade.
Marjan Dikaučič poudarja, da zagovarja pravno državo, še posebej pomembno pa se mu zdi, da v teh kriznih časih pravna država deluje. “Zavedam se, da bom danes deležen obtožb in natolcevanj, verjetno tudi nizkotnih. Vse to bom poslušal, saj je to moja dolžnost. Že na tem mestu pa lahko rečem, da vem, da delam prav in da me pri tem podpira vlada in moji izjemni sodelavci na ministrstvu.”
Delo ministra za pravosodje je Dikaučič prevzel 15. junija letos in dejstvo, da ni imel 100 dni miru pravi, da lahko razume, saj delujemo v razmerah, ki so vse prej kot lahke oziroma normalne. Pravi, da pa težje razume, da se mu v interpelaciji po eni strani očita, da deluje proti vladavini prava, po drugi pa se mu očita sledenje črki zakona in temu, da presojo nezakonitosti prepušča sodstvu. “Sprašujem se, kaj dejansko mi predlagatelji interpelacije očitate? Torej, da ne sledim vladavini prava ali da ji sledim preveč striktno?”
16:25 Marjan Dikaučič: Glede evropskih delegiranih tožilcev mi predlagatelji očitate, da sem julija letos objavil poziv k vložitvi kandidatur. Stojim za tem, da sem s tem upošteval veljavne pravne akte, pa tudi odločitev sodišča ter da sem ravnal in še vedno ravnam s ciljem, da čimprej v polni meri sodelujemo v Evropskem javnem tožilstvu. Ker bo s tem pregon kaznivih dejanj zoper sredstva EU bolj učinkovit kot je lahko sedaj. Absolutno možen je tudi sedaj. Gre za napredek.
Glede imenovanja državnih tožilcev lahko le ponovim, da edina pristojnost ministrstva je objava poziva, kar opravljamo ažurno in strokovno. To pa mi priznavate tudi predlagatelji. Se pa strinjam, da je število državnih tožilcev, že več vladnih mandatov problem, ki ga moramo rešiti za učinkovitejši pregon. Kar se tiče števila predlogov za imenovanje državnih tožilcev sem v uvodnem delu povedal, da smo v mojem mandatu vladi poslali tri predloge. V zvezi z Zakonom o nalezljivih boleznih lahko povem, da ne spada v pristojnost ministrstva za pravosodje. Zelo resno jemljem posvetovalno vlogo v okviru medresorskega usklajevanja. Letos smo podali 205 konstruktivnih a kritičnih pripomb na predpise drugih resorjev, tudi na Zakon o nalezljivih bolezni.
Kot minister sem individualno odgovoren za svoj resor. Tega nisem nikoli zanikal. Po izjavah opozicije se zdi kot da smo na nekem predvolilnem soočenju. Najbolj žalostni so očitki glede notariata v Žalcu. Nisem ne užaljen, še manj da bi se komu maščeval, ker nisem bil izbran. Mar mi je, da imajo občani dostop do pravosodnih deležnikov, res mi pa ni do zgodbic, ki jih vi tukaj pripovedujete. Glede zavrženja vloge dotedanjega notarja bom rekel, da o tem nisem odločil sam, ampak sem se iz tega izločil. Kot sem povedal je zadeva na sodišču, zato tega en bom več komentiral. Ne smem pa vplivati na sodstvo, ki naj čimprej odloči glede imenovanja novega notarja v Žalcu. 11. člen zakona o notariatu ni kršena, če neko notarsko mesto začasno ni zasedeno. Naj razjasnim, zakaj nisem postal notar. V 5. točki 1. odstavka 8. člena zakona o notariatu je določeno, da mora imeti kandidat za notarja najmanj pet let praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pdi-ju in eno leto pri notarju, na sodišču, državnem tožilstvu ali odvetništvu. Na dan izteka razpisa sem imel pet let praktičnih izkušenj po pdi-ju, ne pa tudi, ne pa enega leta pri odvetniku. Ta pogoj pa bi bil izpolnjen, ko bi nov notar v Žalcu moral pričeti opravljati svoje delo. Datum je bil namreč razviden iz razpisa.
Ne komentiram posameznih primerov, ki so v postopku. Domneva nedolžnosti pa velja tudi v hramu demokracije. Za ministra sem kandidiral ravno zato, ker imam čisto vest. Moja preteklost ni kot jo želite prikazati temna, ampak je polna dela v realnem sektorju. Imam preteklost sodelovanja s podjetji, katerim sem pravno svetoval. V zadnjem času sem v glavnem vodil stečaje in pravno svetoval. Ker sem se vedno ukvarjal s stečajnim pravom, sem sodeloval tudi s podjetji v težavah. To je tudi realnost gospodarstva. Kaj se je s podjetji s katerimi sem sodeloval po prenehanju mojega sodelovanja, ne vem in za to ne morem biti odgovoren, kar mi želite naprtite. Ničesar ne skrivam in imam čisto vest.
15:47 Dušan Verbič: S strani predlagateljice me preseneča, ker je bilo velikokrat izpostavljen očitek ministru- zakonske kršitve. Mnogokrat smo že rekli v tem Državnem zboru RS, da ne poslanec, ne tožilstvo, ne kdorkoli, ne more ugotavljati zakonske kršitve. Še posebej pa ne s strani prava uke osebe. Vse gre v smer všečnosti tistih, ki jih imamo za potencialne volivce. Govora je bilo tudi o notariatu v Žalcu, nobene besede pa ni bilo navedeno, da ključna vloga pri katerem koli procesu notariata je v rokah Notarske zbornice Slovenije.
Veliko besed s strani opozicije je bilo namenjeno ministru v smeri osebne degradacije. To pa res pomeni, da ni nekih argumentov. Nekoliko sem začuden in tudi razočaran nad poslanci v tem Državnem zboru RS, ki so s tako gotovostjo zatrjevali, kakšen minister za pravosodje pa je, če v zadnjih petih mesecih ni bil niti enkrat na matičnem odboru za pravosodje. A to je merilo dela ministra? Mislim, da je to nekorektno. V poslovniku Državnega zbora RS je zelo jasno napisano, da v primeru odsotnosti ali zadržanosti ministra lahko nadomešča ministra državni sekretar itd. V čem je sedaj tukaj problem?
Kar se tiče očitka s strani predlagateljev okrog komunalnega prispevka. Izračunava se na podlagi internih aktov, gre torej za izključni občinski prihodek. Minister je imel edini namen pridobiti pravico do individualne gradnje, torej pridobiti konkretno gradbeno dovoljenje. Sedanja zakonodaja, ki je v veljavi, zelo podrobno določa, da je potrebno pred izdajo individualnega gradbenega dovoljenja plačati tudi komunalni prispevek. Kako to deluje v konkretni upravni enoti pa ni to problem občana. Dejstvo je, da je upravni organ izdal pravnomočno gradbeno dovoljenje čeprav ni bil predhodno plačan komunalni prispevek. A za to je kriv občan? Upravni organ je namreč zanemaril svojo temeljno dolžnost in spoštovanja črke zakona. Zanimivo, nihče od prisotnih pa noče komentirati dejstev, ki so se pojavile v zvezi s tem, da se je na nepremičnini Dikaučiča mimo njegove vednosti kot lastnika nepremičnine odlagalo neke stvari, ki so preprosto onemogočale mirno uporabo lastnine. To pa nikogar več ne zanima. Tukaj je kamen spotike in se odvija v nadaljevanju. Vesel sem, da se je zadeva sporazumno rešila.
Zaradi teže in učinkovitosti interpelacije je razumljivo, da se interpelacije vlagajo samo ob pomembnejših vprašanjih, ki se nanašajo na delovanje posameznega ministra, ki vodi dotično ministrstvo. Praviloma naj se odpirajo splošna vprašanja, redkeje pa nek konkreten akt ali napako. Tukaj se postavi vprašanje, koliko vsebinske opredelitve je v interpelaciji Dikaučiča. Če pogledamo samo vsebino v štirih točkah lahko rečem naslednje: funkcijo opravlja zgolj v času petih mescev. Ta interpelacija je šolski primer, da ni vprašanje opozicije nezadovoljstva nad delom ministra temveč evidentna in legitimna aktivnost opozicije kot odraz nasprotovanja tej vladi.
14:45 Dejan Kaloh: Dajmo se spomniti, kako smo danes to sejo sploh začeli- z osebnimi diskreditacijami. Gospa Sluga je še enkrat ponovila, da minister ne bi smel sedeti niti v vratarnici ministrstva. Pa kakšne besede so to do člana vlade. To ni žaljivo samo do njega, ampak tudi za vse državljane Republike Slovenije, ki pa opravljajo delo vratarjev, receptorjev itd. To v obdobju, ko morajo ti ljudje preverjati pogoje PCT. To je ta politična kultura, ta moralnost, ki ste jo tolikokrat v opoziciji omenili? To, da pa gospa Sluga sedi s predsednikom Računskega sodišča RS na kavici, to pa je super moralno in politično zelo odgovorno? Po poročanju medijev govorita celo o odprtih postopkih Računskega sodišča RS. Ne se hecati no.
Poslanec Koprivc ne more mimo tega svojega refleksa, da ne bi omenjal svojih komunističnih mitov. Ob tem je Kaloh spomnil na klanjanje Koprivca Kidriču, ki je bil začetnik krvave revolucije. Vi pa tukaj govorite o malikovanju ne vem koga. To je res neprimerno. Danes je gospa Heferle zatrdila, da kdor molči, s tem pritrjuje. Tako ste postavili vašo tezo. Sam vseeno mislim, da kdor molči, nikakor ne priznava ničesar. Vi kot pravnica, ki ima pravno znanje, to veste. Zakaj pol zavajate? To mi res ni jasno. Molk v rimskem pravu ni imel nikakršnih posledic za stranko. Glede na to, da pravite, da bi se moral minister odzvati na odločitve vlade itd., vi dobro veste, da ima vlada svojo pravno službo. Ni v pristojnosti ministra, da bo sodil o zakonitosti vladnih odločitev.
Pri delegiranih evropskih tožilcih ste govorili o tej famozni začasnosti. Verjamem, da ste si prebrali tudi mnenje vlade ob začasnem predlogu imenovanja tožilcev in da je izkoristila možnost, ki jo predvideva uredba Sveta EU iz leta 2017 po kateri lahko država v določenih primerih za novega evropskega delegiranega tožilca predlaga drugega tožilca. To ni tako težko razumeti. Nacionalni del postopka ni bil končan v skladu z zakonom o državnih tožilcih. Smo v pravni državi, zato imamo sedaj posledično začasno imenovanje dveh evropskih tožilcev.
Dikaučič je dober minister, deloven minister. Tukaj mu vi čas kradete. Še ima marsikaj za postoriti do konca mandata. Dajte, zresnite se, prekiniti s serijo interpelacij in bodite ob koncu mandata konstruktivna opozicija.
13:36 Vojko Starović: V SAB podpiramo to interpelacijo. Ocenjujemo, da so se v pravnem sistemu Slovenije zgodile globoke zareze, ki posegajo in rušijo koherentnost tega pravnega sistema. Poteze, ki so zgrešene in niso v skladu z obstoječim sistemom, celo z ustavo ne. To kažejo odločbe Ustavnega sodišča RS. To nikakor ni mogoče upravičiti z izgovorom, da je potrebno hitro ukrepanje zaradi reševanja krize covid-19. Živimo v demokratični državi, nosilec oblasti je ljudstvo.
13:03 Jani Möderndorfer: V uvodnem govoru ministra za pravosodje smo slišali kar nekaj očitkov češ, da moral poslušati nizkotne stvari. Preden človek postane minister se mora navaditi eno stvar. Saj poznate rek: Če kuhar ne prenese vročine, pač ne more delati v kuhinji. Stol, ki je vroč in na katerega ste se vi usedli, mate veliko air conditions in hladilnico, da lahko sedite na stolu. Istočasno ste dejali, da ste pričakovali, da boste imeli vsaj 100 dni miru, ko ste nastopili kot minister. To velja za vlado, ne za ministre. Ta pričakovanja so smešna. Gre za veliko nepoznavanje političnega življenja v RS. Tega vam niti ne očitam. Če si neuk v teh zadevah, se pač priučiš. Ne moreš se preučiti, ki bi jih pa iz naslova ministra za pravosodje moral vedeti.
Mi tukaj nismo sodišče in mi vas kazensko ne preganjamo. Prepričani smo, da ste politično eden najslabših pravosodnih ministrov v zgodovini Republike Slovenije. Ampak minister, to sem vam povedal še preden ste prišli na hearing.
11:23 Brane Golubović: Ob nekritični izvolitvi Marjana Dikaučiča za ministra sem iz tega mesta dejal, da ne sme postati minister, ker ni branik zakonitosti, prej zagovornik mejnosti. Danes – pet mesecev pozneje – je očitno, da smo v LMŠ, žal, imeli prav. Marjan Dikaučič tudi zaradi svoje zgodovine simbolizira vse, kar je z današnjo vlado narobe. Nesprejemljivo je, kam smo zašli kot država. Da minister postane nekdo, ki je bil že pred nastopom funkcije v policijski preiskavi, danes pa zoper njega teče sodna preiskava pred zaradi suma utaje davkov ter ponarejanja in uničevanja poslovnih listin.
Je pa vlada po letu dni vztrajanja in sramotenja Slovenije v Evropi popustila pri evropskih delegiranih tožilcih in s pravno akrobacijo odpravila neustavno in nezakonito stanje, ki ga je sama s pomočjo ministra Diakučiča povzročila. S tem vlada ščiti ministra, je pa tako priznala odgovornost ministra za objavo nezakonitega javnega razpisa glede delegiranih tožilcev, ki ga je brez razmisleka javno zagovarjal tudi minister Matej Tonin. Do rednih volitev je še 153 dni. Najpozneje takrat bo konec vladne prilastitve države, rušenja demokracije in kadrovskega brutalizma. Takrat bo čas za normalizacijo razmer in popravljanje povzročene škode tudi na ministrstvu za pravosodje in v sodstvu. Minister Dikaučič je simptom te vlade in tudi zato v LMŠ današnje glasovanje vidimo kot glasovanje o razrešitvi vlade, pri katerem si lahko samo za ali proti.
11:15 Dejan Kaloh: Današnjo interpelacijo ocenjujemo kot ponoven neresen poskus spodkopavanja vlade RS z zlorabo parlamentarnega instituta interpelacije. Očitki ministru Marjanu Dikaučiču nimajo nobene povezave z njegovim delom, ki ga opravlja v funkciji ministra za pravosodje. Te opozicijsko-interpelacijske igre brez meja so z današnjo interpelacijo dosegle nov rekord. Interpelacija zoper ministra Dikaučiča je bila vložena po petih mesecih od ministrove zaprisege. Že iz tega je več kot očitno, da je predmetna interpelacija sama sebi v namen.
Jasno je, da opozicija izhaja zgolj iz lastnih političnih interesov, za katere ponuja “za lase privlečene argumente”. A to njihovo politično destruktivno folkloro gledamo že poldrugo leto, ko so zaradi lastne nesposobnosti sami zapustili krmilo te države. Permanenten politični interes opozicije KUL je, da čimbolj oslabi vlado RS, ob tem pa misli, da ji bo to uspelo s serijo interpelacij, a do sedaj so še čisto pri vsaki pogoreli.
10:58 Janja Sluga je poudarila, da po njeno vlada in njeni predstavniki s svojimi ravnanji ljudem sporočajo, da pred zakonom nismo vsi enaki. Pravosodni minister pa pravi, da pri tem ni nobena izjema. “Že dejstvo, da imamo v tej državi ministra za pravosodje, ki je v sodni preiskavi zaradi utaje davkov, je preprosto nespodobno,” je dejala. Med drugim je izpostavila “neplačilo” komunalnega prispevka. V zadevi izbire evropskih delegiranih tožilcev, pa je ugotavljala, da bil na mesto prejšnje ministrice Lilijane Kozlovič imenovan človek, “ki je očitno z odprtimi rokami sprejel nalogo zrušiti že izveden zakonit postopek”.
10:51 Ivan Hršak: V stranki DeSUS menimo, da so interpelacije v večini primerov le sredstvo iskanja političnih točk. Besedilo interpelacije smo si še posebej podrobno prebrali. Med očitki najdemo marsikaj. Še več očitkov pa se je nato pojavilo v medijih, ki so vedno znova odkrivali nove in nove domnevne nepravilnosti v preteklem delu ministra. Čeprav je prejšnja pravosodna ministrica svoje delo opravlja dobro in je bil prehod lažji, pa temna preteklost ministra vedno znova prihaja na dan. Njegova zgodovina meče slabo luč na vse, ki delujemo v politiki. Poslanci in ministri bi morali biti vzor državljanom. Danes od ministra pričakujemo konkretne odgovore. Močno se nagibamo k podpori interpelaciji, vseeno bomo prisluhnili tudi zagovoru ministra.
10:47 Maša Kociper: Nekaj več kot pet mesecev je minilo odkar je bil Dikaučič potrjen za ministra. Že ob njegovi predstavitvi za kandidaturo smo bili v stranki SAB sila skeptični. Tako politični kot splošni javnosti je bil kandidat popolnoma nepoznan in sliko o njem smo si lahko ustvarili le z nekaj medijskimi zapisi. Ti pa roko na srce niso bili najbolj obetajoči. Prebirali smo o raznih slamnatih podjetjih s sumljivimi denarnimi tokovi, v njih naj bi sodeloval kot zaposleni ali celo kot odločujoči, o neuspelih poskusih kandidiranja za določene položaje itd. Najbolj nas je motilo, da se nikakor ni želel opredeliti glede najbolj perečega vprašanja v tistem hipu tedaj in sedaj- imenovanja evropskih delegiranih tožilcev. Ob imenovanju smo upravičeno domnevali, da bo šlo le še za eno marioneto v rokah predsednika vlade. Naše domneve so se v zadnjih petih mesecih žal samo potrdile. Saga o imenovanja evropskih delegiranih tožilcev odmeva tako doma kot v Evropi in ima pomemben vpliv na ugled naše države v EU. Vpliv je izrazito negativen.
10:30 Dušan Verbič: Predlagatelji interpelacije ministru Dikaučiču danes očitajo marsikaj. Od njegove z ustavo zagotovljene svoboščine do dela oziroma izbire poklica, politične neizkušenosti, neupoštevanja pravnih aktov, ustave in sklepov vlade, prizadevanja za čim hitrejše imenovanje evropskih delegiranih tožilcev, do neposeganja v resorje, ki niso v njegovi domeni. V SMC sicer lahko razumemo težnjo predlagateljev, katere rezultat je današnja spisana interpelacija. Neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev na kar se navezuje prva točka interpelacije je saga, ki se po mnenju SMC vleče res predolgo. Neizpodbitno dejstvo pa je, da je minister Dikaučič od svojega imenovanja naredil vse kar je v njegovi pristojnosti, da bi Slovenija čimprej imela v Evropskem javnem tožilstvu tudi evropska delegirana tožilca. To je z objavo razpisa tudi storil.
Dejstvo je, da ministra zavezujejo veljavni pravni akti te države, to je Ustava RS, zakoni in vladni akti. Akti so veljavni dokler sodišče ne odloči drugače. Ministra pa zavezuje tudi odločitev sodišč. Veseli nas, da smo minuli četrtek naredili korak v pravo smer in odločili, da Evropskemu javnemu tožilstvu začasno predlagamo dva kandidata vse dokler se postopek imenovanja kandidatov ne zaključi. V kolikor ste predlagatelji prepričani v nezakonitost javnega poziva državnim tožilcem k vložitvi kandidatur, naj vam postavimo naslednje vprašanje: Kako si potem razlagate, da sta se tožilca, ki sta po funkciji zavezana k varstvu zakonitosti v tej državi, prijavila na razpis? Mar ni to jasen pokazatelj, da ga očitno nimata za nezakonitega?
10:23 Tadeja Šuštar Zalar: Interpelacija je institut vsakokratne opozicije. Z njo lahko opozori na določene probleme v družbi oziroma natančneje na probleme, ki jih ima posamezni resor znotraj vlade. Ugotavlja se politična odgovornost ministra. Očitki v interpelaciji ministra se morajo nanašati na pravno določeni okvir pristojnosti, ki ga pokriva določeni minister oziroma ministrstvo. Poslanci NSi smo ob imenovanju ministra pozdravili ministrove načrte glede digitalizacije pravosodja na vseh področjih, etično uporabo inteligence ter izvedbo nekaterih investicij na področju pravosodja, ki se načrtujejo že vrsto let. Prav tako smo pozdravili načrt prenove insolvenčne zakonodaje, s katero bi predvsem s hitrimi postopki pripomogli k ohranitvi zdravih jeder gospodarstva in ohranitvi delovnih mest ob čim boljšem poplačilu upnikov. Današnja razprava je vsekakor tudi priložnost, da nekaj povemo o stanju na področju pravosodja in naših rešitvah.
Krščanski demokrati pravosodje vidimo kot nujno orodje za zagotavljanje pravičnosti, mirnega sobivanja in ustvarjanja v družbi, hkrati pa kot pomemben element naše državotvornosti. Opozicija je vse od nastopa te vlade skrajno ostra pri oblikovanju svojih očitkov glede tako imenovanega razkroja pravne države. Kljub temu pa je delegacija Evropskega parlamenta, ki je pri nas med drugim preverjala stanje pravne države, izpostavila, da javne institucije in javni organi delujejo. Zaupanje v slovensko pravosodje je sicer težava že dolga leta. Glede na raziskavo Evropske komisije je bila večja težava v letih, ko so bile na oblasti levo usmerjene vlade. Razveseljivo je, da se stanje v zadnjem obdobju nekoliko izboljšuje. Zaupanje Slovencev se sčasoma rahlo popravlja.
Verjetno se strinjamo, da je položaj ministra ena od najbolj odgovornih funkcij v državi. Posameznik, ki zaseda tako visoko funkcijo mora biti oseba z absolutno osebno in moralno integriteto. O tem najbrž ni nobenega dvoma. V državah z razvito demokracijo je to popolnoma samoumevno. Brž ko se pojavi resen sum določene nepravilnosti, ki bi jo zagrešil nek funkcionar, sledi nemudoma odstop s funkcije. Poudarjamo pa, da mora biti takšen sum resen in utemeljen. Poslanci NSi ne bomo podprli predlagane interpelacije, ker minister ni politično odgovoren za očitke v sami interpelaciji.
10:12 Nataša Sukič: Že ob njegovi kandidaturi smo bili presenečeni, za javnost je bil namreč popolni anonimus. V Levici smo se prvič srečali z njim šele ob nastopu kandidature in ni nas prepričal. Še več, zbujal je sume, da z njegovo kandidaturo ni vse v redu, da je dejansko samo figura, ki mora odigrati točno določeno vlogo v Janševem dramoletu. Podobno vlogo kot jo igra ministrica Simona Kustec. Naši sumi so se žal v nekaj mesecih njegovega ministrovanja več kot potrdili. Biti minister za pravosodje je ena najvišjih in najbolj odgovornih funkcij v izvršni oblasti. Vsaj morala bi biti. A stvari se radikalno spremenijo, ko si ministra za pravosodje izmislita in zaželita Zdravko Počivalšek in Janez Janša.
10:05 Meira Hot: Gospod minister niste interpelirani zato, ker ste član te vlade, temveč zato, ker ste opustili dolžno skrbnost pri vašem delu. Ravno tako kot vaša kolegica od katere ste prevzeli štafeto. Ni bila interpelirana ker je bila ženska, ampak ker je bila slaba ministrica. V vsaki normalni, zreli in demokratični državi bi morali biti funkcionarji zgled ostalim državljankam in državljanom. Še posebej minister za pravosodje je tisti, ki bi izmed vseh ministrov moral uživati najvišjo stopnjo zaupanja med ljudmi in vselej ravnati zakonito, pošteno in transparentno. Minister za pravosodje bi morala biti ugledna, spoštovana in pravno neomadeževana osebnost.
Prepričani smo, da vi niste zaupanja vredna oseba. Čeprav ste danes minister za pravosodje je naravnost abotno in absurdno, da delo uslužbenca na pravosodnem ministrstvu ne bi dobili, ker ne izpolnjujete niti formalnih pogojev. Nimate potrdila, ki se zahteva za delo v javnem sektorju, torej potrdila o nekaznovanosti in da niste trenutno v kazenskem postopku, ker pač ste. Vi bi morali biti prvi branik prava, pravne države. Vlada je skoraj vse protikoronske ukrepe sprejela sama z odloki, brez Državnega zbora RS, brez ustrezne zakonske podlage. Spet tukaj je vaša odgovornost, individualna in kolektivna. Odgovorni ste za to, da se v Republiki Sloveniji pod krinko protikoronskih ukrepov zavestno krši načelo delitve oblasti. Ustava jasno določa, da omejevanje človekovih pravic odloča izključno zakonodajalec. Torej neposredno izvoljeni predstavniki ljudstva in to je odraz delitve oblasti, demokratičnosti in pravne države. Posegi v človekove pravice in svoboščine so možni le pod posebnimi merili, da so primerni, sorazmerni in nujno potrebni. Vi sodelujete v vladi, ki povzroča erozijo pravne države in ruši ustavni red Republike Slovenije.
9:40 Minister Marjan Dikaučič:
Minister je pojasnil, da je interpelacija institut, s katerim se ugotavlja politična odgovornost ministra. Ustava RS v 118. členu odreja število poslancev, ki lahko vložijo interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra ter večino, ki je potrebna za razrešitev. Ob tem pa je pojasnil, da lahko minister odgovarja le za očitke iz pristojnosti svojega resorja. Drugačna razlaga bi bila po njegovih besedah nedopustna, saj bi pomenila, da se lahko ministra razreši za dejanja oziroma opustitve, za katere sploh ni pristojen na podlagi zakona in kot tak ni zanje odgovoren.
Sodišče je pristojno, da odloča o zakonitosti vladnega sklepa in javnega poziva
“Predlagatelji mi najprej očitate odgovornost za objavo drugega javnega poziva k vložitvi kandidature za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev. Predlagatelji ste ta razpis označili za nezakonitega, sam pa imam do takšnih navedb precejšnje zadržke. Kot sem že večkrat poudaril, o nezakonitosti lahko odloča samo sodišče.” Na tem mestu je minister spomnil, kako je nacionalni postopek imenovanja kandidatov za dva evropska delegirana tožilca potekal. Prvi javni poziv k vložitvi kandidatur za njuno imenovanje je bil objavljen 9. oktobra 2020. 27. maja je vlada sprejela sklep, s katerim je ugotovila, da se ta javni poziv po zakonu šteje za neuspešnega. Upravno sodišče je nato 1. julija letos izdalo sklep o zavrženju tožbe dveh kandidatov z zahtevo za začasno odredbo in ministrstvo za pravosodje je nov poziv k vložitvi kandidatur objavilo 9. julija. Ker je bila 4. avgusta vložena nova tožba z zahtevo za začasno zadržanje je ministrstvo za pravosodje počakalo na odločitev pristojnega sodišča o navedeni tožbi. Sodišče je namreč po besedah ministra edino, ki je pristojno, da odloča o zakonitosti vladnega sklepa in javnega poziva.
Upravno sodišče je s sodbo z dne 4. oktobra letos odločilo, da se sklep vlade z dne 27. maj odpravi in zadeva vrne toženi strani, torej Republiki Sloveniji v ponovni postopek. Pri tem je poudaril, da o vsebinskih razlogih, zaradi katerih je bila tožba vložena, sodišče ni odločalo. Niti ni sodišče kakorkoli odločalo o zakonitosti novega javnega poziva. “Glede na odločitev upravnega sodišča, da odpravi sklep vlade in zadevo vrne vladi v ponovni postopek, sem sprejel odločitev, da izdam sklepa o zavrženju kandidatur, vloženih na podlagi novega javnega poziva. Na tem mestu lahko zagotovim, da bomo na ministrstvu za pravosodje še naprej delovali zakonito,” je zatrdil.
Pregon kaznivih dejanj v zvezi z nezakonito porabo evropskih javnih sredstev mogoč že sedaj
V interpelaciji je tudi navedeno, da naj bi se do imenovanja evropskih delegiranih tožilcev izognili nadzoru nad porabo evropskih sredstev in da naj bi se raven zaščite interesov EU v Sloveniji znižala. “Poudarjam, da je bil in je pregon kaznivih dejanj v zvezi z nezakonito porabo evropskih javnih sredstev mogoč že sedaj in ne glede na imenovanje evropskih delegiranih tožilcev. Kazenski zakonik namreč v 229. členu opredeljuje kazniva dejanja goljufije na škodo Evropske unije. V 4. odstavku 257a. člena pa kaznivo dejanje oškodovanja javnih sredstev EU.” Ta kazniva dejanja tako lahko preganja že imenovani evropski tožilec iz Slovenije ali pa državni tožilci iz Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije.
Pisci interpelacije prikazujejo izkrivljena dejstva
Dikaučič je spomnil, da je evropski komisar za pravosodje nekdanji ministrici za pravosodje aprila letos sporočil, da neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev iz Republike Slovenije ne bo zavrlo začetka učinkovitega delovanja evropskega javnega tožilstva. Predvidena je namreč možnost, da pooblastila odgovornosti in obveznosti evropskih delegiranih tožilcev izvaja nadzorujoč evropski tožilec, ki pa ga Slovenija ima. “Da bi kljub vsem pravnim zapletom, ki so do sedaj nastali, Republika Slovenija končno le posredovala predlog dveh kandidatov, je vlada novembra letos sprejela sklep v katerem predlaga imenovanje kandidatov, ki sta se prijavila na javni poziv z dne 9. oktobra 2020 in ju je izbral Državnotožilski svet in sicer za čas dokler ne bo uspešno zaključen nacionalni del postopka imenovanja kandidatov.” Očitki, kako naj bi bilo v interesu ministrstvain pa vlade, da se čim dlje zavlačuje z imenovanjem, toliko bolj nerazumljivi. “Ministrstvo in jaz sam delamo v okviru pooblastil, da bo Slovenija imela čimprej dva evropska delegirana tožilca. Žal mi je, da pisci interpelacije prikazujete izkrivljena dejstva,” je poudaril.
9:05 Poslanka iz vrst LMŠ Tina Heferle je v uvodu razprave o interpelaciji ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča dejala, da naj bi v mandatu ministra iz omare padlo toliko okostnjakov, da bi minister odstopil že sam in interpelacije sploh ne bi bilo potrebno vlagati. Pravi, da si upa trditi, da Dikaučič ne bi postal minister, če bi ta že v času svoje predstavitve dal vse karte na mizo. Po njenih besedah je pri opravljanju svoje funkcije opustil dolžno skrbnost in dolžno ravnanje, funkcijo pa naj bi opravljal nevestno, je navedla po poročanju STA.
“Enako politično odgovornost ministru očitamo, pri vprašanju imenovanj in napredovanj državnih tožilcev. Tu se ministrova opustitev dolžnega ravnanja odraža v tem, da ali naklepno ali iz malomarnosti ne poskrbi za zapolnitev prostih mest. Dejstvo, da se več kot eno leto zadržuje imenovanje točno določenega tožilca, predstavlja nedopustni in neposredni pritisk vlade, s tem pa tudi pravosodnega ministra Dikaučiča na neodvisno in samostojno funkcijo državnega tožilstva,” je zatrdila in dodala, da naj bi ministra krasilo izigravanje sodnega sistema, izmikanje sodnim organom z ne prevzemanjem sodnih pošiljk, izmikanje plačilu komunalnega prispevka in na žalost pravne države, sum storitve kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja poslovnih listin. “Vse našteto bi moral biti zadosten razlog, da danes ministru Dikaučiču izglasujemo nezaupnico. Vendarle gre za našo pravno državo in danes ne bi smeli dopustiti, da ta poklekne pred posameznikom,” je zaključila.
Nina Žoher