Od leta 2021 v naši največji bolnišnici niso dosegli nobenega znižanja cen aortnih zaklopk. V štirih letih naj bi zanje plačali približno 22 milijonov evrov, s tem pa preplačali več kot pet milijonov evrov.
Leta 2020 in 2021 so Finance v zvezi z nabavami in razpisom UKC Ljubljana poročale, da so dve najbolj uveljavljeni aortni “zaklopki (evolut in sapien) preplačevali za tretjino oziroma za okoli pet tisoč evrov (za eno) glede na nemško bolnišnico”, za katero so tedaj uspeli pridobiti cene. Ker je bil poseben sklop razpisan za vsako zaklopko, na takratnem razpisu ni bilo cenovne konkurence med ponudniki. Temu primerno se je za vsak sklop prijavil po en dobavitelj, zato jim ni preostalo drugega, kot da ponudbo sprejmejo. Letna vrednost tedanjega razpisa je znašala približno šest milijonov evrov, za isto količino enakih aortnih zaklopk pa bi nemška bolnišnica odštela dva milijona evrov manj.
“Cene zaklopk se oblikujejo na trgu, to se odraža tudi na javnih razpisih. Cene so prilagojene poslovni strategiji proizvajalcev, ki preferirajo velika tržišča, zato cene v različnih državah običajno niso enake,” so v UKC Ljubljana sprva odgovorili na vprašanji Financ o tem, koliko za zaklopke odštejejo danes in ali so cene kaj nižje in primerljive cenam, ki jih plačujejo švedske in nemške bolnišnice. Ker pa gre za informacijo javnega značaja, saj se zdravstveni material plačuje iz obveznih zdravstvenih prispevkov, so po pozivu informacijskega pooblaščenca odgovorili, da so cene nespremenjene od leta 2021. “To pomeni, da verjetno aortne zaklopke še vedno preplačujejo glede na bolnišnice v razvitih državah, lahko da tudi za več kot tretjino, če so vmes cene v tujini kaj upadle,” ob tem poudarjajo Finance.
Cene zaklopk
Za zaklopko myval indijskega proizvajalca Meril Life Sciences in slovenskega dobavitelja Kefo, v lasti Vladimirja Bangieva, UKC Ljubljana plačuje 15.877,5 evra z DDV. 20.148 evrov z DDV plačuje za zaklopko sapien, ki jo proizvaja ameriško podjetje Edwards Lifesciences, dobavlja pa domači dobavitelj Bormia, ki je v lasti italijanske skupine Svas Biosana. 15.287,29 evra z DDV odštejejo za zaklopko evolut, ki jo proizvaja irska multinacionalka Medtronic, dobavlja pa slovensko podjetje Medtronic.
Ni bilo novega razpisa, ampak so se raje odločili za podaljšanje
Pred štirimi leti so načrtovali, da bo naša največja slovenska bolnišnica letno kupila po 250 aortnih zaklopk različnih tipov, kar v štirih letih nanese tisoč zaklopk. Ob tem je treba omeniti, da se je število posegov TAVI (menjava zaklopke brez odpiranja prsnega koša), pri katerih se vstavljajo zaklopke, močno povečalo. 284 posegov TAVI so izvedli že leta 2021, 305 leta 2022, 320 leta 2023, za letošnje leto načrtujejo 380 posegov. V štiriletnem obdobju to nanese 1289 posegov. “Če UKCL za eno srčno zaklopko povprečno odšteje 17.100 evrov, naj bi za ta material od leta 2021 do vključno 2024 plačal okoli 22 milijonov evrov. In če še drži, da naj bi zaklopke še vedno preplačevali za tretjino, pomeni, da so oziroma še bodo v tem obdobju plačali 5,5 milijona evrov preveč glede na nemško bolnišnico!” ob tem poudarjajo Finance in opominjajo, da UKC vmes ni ponovil razpisa z namenom morebitnih nižjih cen. V omenjenem primeru izpred štirih let je šlo namreč za enoletni razpis, ki pa ga je bilo mogoče trikrat podaljšati.
Kot izpostavljajo v nadaljevanju, smo od leta 2019 priča sodnim sporom v Evropi in drugod po svetu, v katere se zapletata ameriška multinacionalka Edwards Lifesciences, ki proizvaja zaklopke sapien, in indijsko podjetje Meril Life Sciences, ki izdeluje zaklopke myval. Podjetji se namreč borita za tržni delež pri prodaji srčnih zaklopk. Medtem ko ameriško podjetje indijskemu očita, da kopira njihovo tehnologijo, se indijsko zavzema za preklic Edwardsovih patentov “zaradi suma zlorabe tržne moči v nasprotju s pravili o konkurenci v EU”. Podjetje Meril Life Sciences si sicer pospešeno prizadeva, da bi dokazalo primerljivost njihove zaklopke z drugimi.
Leta 2019 so pri nas pričeli uporabljati zaklopko myval, ki danes zavzemajo okrog 30 odstotkov vseh vstavljenih aortnih zaklopk. Kot so sporočili iz UKC Ljubljana, je uporaba tipa zaklopke “stvar strokovne presoje in se prilagaja vsebini posega (anatomiji pri pacientu) in dolgoročnemu planiranju zdravljenja”. Ob tem je treba omeniti, da največja slovenska bolnišnica in interventni kardiolog Matjaž Bunc s sodelavci sodelujejo v mednarodni raziskavi, ki jo financira indijsko podjetje. Bunc izpostavlja, da je “primerjalna študija treh aortnih zaklopk treh proizvajalcev potrdila, da zaklopka myval THV po kakovosti v ničemer ne zaostaja za drugima dvema”. V navezavi na to Finance navajajo, da jim je strokovni vir zaupal, da je študija še v vmesni fazi in da bo treba počakati na ugotovitve, ki jih bo omogočilo delovanju v pacientu, in sicer od pet do deset let.
“Šele takrat bo jasno, ali je res enakovredna dvema zdaj prevladujočima, ki imata najdaljše podatke o pacientih v randomiziranih študijah,” je pojasnil vir in dodal, da – kolikor je sam seznanjen – omenjene zaklopke uporabljajo predvsem v Vzhodni Evropi in na Balkanu, ne pa tudi v nemških in skandinavskih bolnišnicah. Čeprav vir, ki je že sodeloval v mednarodnih študijah, trdi, da “material, ki se preizkuša, /pogosto/ priskrbi proizvajalec in financer študije”, UKC vztraja, da financer srčnih zaklopk ni financiral nobene od študij in da so jih kupili. Kot trdijo, so srčne zaklopke kupili “za posege TAVI”.
Merilova študija dobro plačana
Bolnišnica, katere direktor je Marko Jug, poudarja, da so do 27. junija letos od financerja raziskave (podjetja Meril Life Sciences) prejeli 123.262 evrov – od tega 24.652 evrov UKC kot institucija, 24.652 evrov enota UKC, kjer poteka izvajanje študije, s 73.957 evri pa razpolaga glavni raziskovalec in “jih razporeja naprej v dogovoru z vodstvom interne klinike in kliničnega oddelka za kardiologijo”. V navezavi na vključevanje bolnikov je študija, kakor zatrjujejo, končana, sedaj pa bodo spremljali bolnike. Za slednje so predvidena sredstva, vendar pri tem niso pojasnili, koliko denarja se nadejajo v naslednjih letih.
Novinarje časnika Finance je zanimalo, koliko stanejo mednarodne študije, na kar so prejeli odgovor, da so te pomembne “z znanstvenega in raziskovalnega vidika”, da pa si prizadevajo, da izvedba ne bi vplivala na izgube. Podatki 89 študij, ki so jih financirali v zadnjih treh letih, kažejo, da Merilove študije niso plačali tako slabo. Leta 2021 so namreč “dobili 741 tisoč evrov, v letu 2022 skoraj 789 tisoč evrov in v letu 2023 dobrih 1,1 milijona evrov”.
ZZZS posege TAVI precej bolje plača kot odprte operacije na srcu. Upravičenosti izvedbe tovrstnih posegov pri nas ne izvaja nihče. “V UKCL pravijo, da znaša povprečna cena SPP-primera za poseg TAVI 37.111 evrov, kar vključuje tako raziskovalna sredstva (terciar) kot tudi 19 tisoč evrov dodatka za TAVI”, navajajo in dodajajo, da se podatki ZZZS nekoliko razlikujejo. V prvih treh mesecih letošnjega leta je polna cena posega TAVI znašala 41.901,74 evra, leta 2023 pa 41.480 evrov. 11,8 milijona evrov je UKC za posege TAVI dobil leta 2021, 12,7 milijona leta 2022, 13,1 milijona lani in 3,8 milijona v prvih treh mesecih letošnjega leta.
Sodnega epiloga v aferi žilne opornice še vedno ni
Poročanje v zvezi s srčnimi zaklopkami je precej podobno aferi kupovanja žilnih opornic, ki je zrasla iz razkritij leta 2013. Na UKC Ljubljana so namreč “od dvornega slovenskega dobavitelja kupovali štirikrat dražje kot nemška bolnišnica”. Kljub temu da je preiskovalna komisija Državnega zbora RS ovadila več oseb, sodnega epiloga še vedno ni. Kot navajajo Finance, so na koncu obtožili le dva. Buncu iz UKC Ljubljana tožilstvo očita, da naj bi “dosegel naročanje predvsem dveh tipov žilnih opornic, za kar naj bi od dobavitelja prejel nedovoljeno denarno nagrado v vrednosti 21.700 evrov”. Dajanje daril očitajo Irmi Košutar Gašparić iz dobaviteljskega podjetja. Precej možnosti je, da bo zadeva zastarala, saj imajo za razplet čas le še do sredine prihajajočega leta.
Ž. N.