Golobova vlada doma izvaja brutalno socialistično represijo – nasilno “depolitizira” javne ustanove in državne medije, uvaja nove davke, prek “depolitizirane” policije obračunava s kritičnimi mediji, uvaja represiven medijski zakon itd. Hkrati bi se največja vladajoča stranka priključila evropskim liberalcem (skupina Alde). Gre za domačo simptomatiko popolnega nepoznavanja dejstev o tem, kaj v resnici je evropski liberalizem, ki jo zaznavamo že celotno obdobje tranzicije. Poudariti velja, da je obsodba revolucionarnih zločinov skladna z evropskimi vrednotami in evropskim pojmovanjem svobode, kar pa Gibanju Svoboda ne gre.
V postsocialistični Sloveniji je pogosto prepletanje liberalnih in socialističnih politik. Ločnica med enimi in drugimi je mnogokrat zabrisana, kar potrjujejo tudi številni prestopi iz navidezno liberalnih političnih opcij k Socialnim demokratom, celo v skrajno Levico. Nekdanji premier Anton Rop je bil dolga leta član Slovenske liberalne demokracije, nato pa je prestopil med Socialne demokrate.
Tipičen “liberalkomunajzer” – “liberalec” in hkrati “čebinski romar”
O nečem podobnem priča tudi politična zgodba še enega izmed vidnih obrazov tranzicijske levice, Milana M. Cvikla. “Iz naftalina” lahko potegnemo še nekdanjega poslanca LDS Aleša Guliča, ki je pozneje postal član stranke Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića in nazadnje skrajne Levice (rad poroma tudi v Čebine). Podoben primer (le v drugo smer) je denimo Milan Brglez, ki je danes viden član SD, nekoč pa je bil član “liberalne” SMC.
Liberalno politiko so uzurpirali “ponosni nasledniki KPS”
Takšno prehajanje bi se v zreli evropski demokraciji zdelo manj navadno, saj so tudi ideološke ločnice med liberalno in socialistično politiko jasno začrtane, medtem ko se zdi, da so v Sloveniji liberalno politiko uzurpirali “ponosni nasledniki KPS”. Liberalce evropskega tipa bolj povezujejo z zagovarjanjem prostega trga in nevmešavanjem države v posameznikovo zasebno življenje itd.
Ali Gibanje Svoboda ustreza evropskim predstavam o liberalizmu?
Vse to pišemo zato, ker tudi v primeru Gibanja Svoboda opažamo podobne “mentalne trende” – bizarno prepletanje liberalizma in socializma. Po poročanju N1 Slovenija naj bi se največja vladna stranka na ponedeljkovi seji sveta stranke odločila za vstop v evropsko politično skupino Alde. Evroposlanka Irena Joveva ocenjuje, da je skrajni čas, da evropski liberalci strnejo vrste, članstvo Gibanja Svoboda v Alde pa ocenjuje kot pravi korak v to smer.
Vladna politika je v praksi represivni socializem
Če bo odločitev za vstop potrjena tudi na junijskem kongresu stranke Alde v Helsinkih (kot pričakuje stranka), bo to verjetno ali posledica nepoznavanja delovanja Gibanja Svoboda na domačem političnem parketu ali posledica popolne politične brezbrižnosti, in sicer v smislu “več nas je, močnejši smo in boljše nam gre”. Konkretni rezultati vladajoče politike kažejo, da to z zdravim evropskim liberalizmom nima prav veliko skupnega.
Domen Mezeg