Socialistični režim v Venezueli je v konfliktu s katoliško cerkvijo že od pričetka vzpona Huga Chaveza. Tokrat želijo izkrivljati resnico in jo izkoriščati tako, da ustreza njihovim avtoritativnim ciljem.
Beatifikacija oziroma razglasitev za svetnika božjega služabnika Joséja Gregoria Hernándeza je v Venezueli prinesla redek in hkrati minljiv trenutek enotnosti v katoliški veri, a tudi to so socialisti izkoristili. Hernandez je namreč znan kot “zdravnik revnih”, ki je svojo vero in svoj poklic zdravnika živel kot služenje revnim. Beatifikacija pa je postala vrhunec socialistične kampanje in enkratna priložnost, ki je socialistični režim ni zapravil.
Venezuela ima namreč dolgo zgodovino krščanske vere, trenutno je zabeleženih 96 odstotkov katoličanov, velika večina ostalih je protestantske vere. S tem v mislih diktator Nicolas Maduro ni imel svobode, da bi odkrito napadel religijo. Namesto tega se je razglasil za najbolj pobožnega katoličana v Venezueli.
Maduro je za oglaševanje svojega “zdravila” proti koronavirusu izkoristil kar svetnika Hernandeza. “Na vsake 4 ure deset kapljic zdravila pod jezik” je Maduro večkrat obljubljal v televizijskih oddajah. Čeprav ni nobenega znanstvenega dokaza, da zdravilo pomaga, po mnenju Medicinske fakultete v Venezueli deluje le kot ustna voda. Škofovska konferenca v Venezueli je bila vedno kritično naravnana proti bolivarski revoluciji.
Anita Gužvič