Po seriji neuspešnih interpelacij se je opozicija iz želje po vnovični oblasti odločila za uporabo instrumenta predloga ustavne obtožbe. Včerajšnja razprava, ki se je vnovič končala kavarno, je postregla s celim kupom nesmislov in neresnic, med katere nedvomno spada izjava poslanca Janija Möderndorferja iz vrst Šarčeve LMŠ, ki je zatrdil naslednje: “Lepo vas prosim, kdo nam še kaj verjame. Mi smo zadnji na agendi. Nočejo omenjati Slovenije.”
Gre seveda za laž, kar najbolje dokazujejo izjave nemške kanclerke Angele Merkel, nemškega zunanjega ministra Heika Maasa in avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza. Maas je namreč na skupni konferenci s slovenskim zunanjim ministrom dr. Anžetom Logarjem jasno in glasno zatrdil, da bilateralni odnosi med Slovenijo in Nemčijo še niso bili tako tesni, kot so ti sedaj. Kancler Kurz pa je v skupni izjavi z Janšo poudaril, da se mu zahvaljuje za stalno dobro sodelovanje v času epidemije.
Premierja Janšo podprla tudi Merklova
Še posebej odmevna je bila izjava nemške kanclerke Merklove, saj ta velja za eno najbolj vplivnih voditeljev v Evropi in svetu, prav tako pa je znano, da je Nemčija ena najbolj pomembnih gospodarskih partneric Slovenije. Potem, ko je Janša evropskim voditeljem napisal pismo sprave in jim pozval k kompromisu, da se najde sprejemljivo rešitev za potrditev svežnja za okrevanje unije po pandemiji novega koronavirusa, so osrednji mediji v sozvočju z opozicijo pričeli udrihati čez Janšo, kako naj bi ta naredil sramoto Sloveniji. Da temu niti slučajno ni tako, je z izjavo dokazala Merklova, ki je v pozitivni luči izpostavila prizadevanja Janše in dodala, da si tudi nemško predsedstvo, tako kot Janša, želi najti kompromis. S tem je premierju podala priznanje, o katerem ni bilo ne sluha ne duha v preteklosti!
#StopDezinformacijam pic.twitter.com/PD6E9dp98X
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) May 26, 2021
Ti trije konkretni primeri nesporno dokazujejo, da je izjava Janija Möderndorferja daleč od resnice. Zunanja politika je namreč v času vladanja desnosredinske vlade postala samozavestna, njena zavezništva so postala okrepljena po vseh državah v svetu, s katerimi si delimo vrednote in interese, poleg tega pa ji je uspelo sodelovati v triu predsedstva Sveta Evropske unije pri uveljavljanju skupnih ciljev za digitalno in zeleno prenovo Evropske unije. Po desetih letih pa je Slovenija utrdila odnose tudi z ZDA. Slovenija se je v času levih vlad namreč raje spogledovala z nedemokratičnimi državami.
Govoriti, da nam nihče ne verjame in da nas ne cenijo, je seveda puhlica, ki jo neumorno ponavlja leva opozicija. Še posebej pa je smešno, ko takšna izjava pride iz vrst LMŠ, ki je vodila prejšnjo vlado vse dokler ni Marjan Šarec vrgel puške v koruzo. V času Šarčeve vlade je bila zunanja politika porazna in brez kakršnih koli ambicij. Kakšen ugled smo takrat uživali pa ponazarja poročanje o odstopu Šarca, ko vsi evropski mediji sploh niso vedeli, kako Šarec izgleda. Novico o odstopu je namreč pospremila tudi fotografija hrvaškega predsednika vlade Andreja Plenkovića. V zunanji politiki pač ne zadostuje samo stresanje šal o peki krofov in izogibanje govorom v evropskih institucijah, ampak iskanje konkretnih rešitev in sklepanje kompromisov.
Nina Žoher