Namesto da bi bili spodbujeni tisti, ki k uspehu podjetja prispevajo največ, tako vlada kot očitno tudi slovenska sodišča uveljavljajo prakso nagrajevanja tudi tistih, ki k uspehu ne prispevajo enako. Zadnji primer, o katerem je poročalo Delo, osvetljuje to problematiko.
Vrhovno sodišče je prvič vsebinsko obravnavalo vprašanje plačila za poslovno uspešnost oziroma božičnice, ugotovilo pa je, da znižanje plačila za poslovno uspešnost zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni ni utemeljeno.
“Sodišča se aktivno borijo proti meritokraciji in za socializem enako nesposobnih. V taki državi je res težko normalnemu človeku prosperirati, sploh če so tvoji posli povsem ujeti v slovensko okolje,” je ob tem zapisal politični analitik Mitja Iršič.
Sodišča se aktivno borijo proti meritokraciji in za socializem enako nesposobnih. V taki državi je res težko normalnemu človeku prosperira, sploh če so tvoji posli povsem ujeti v slovensko okolje. https://t.co/ps1bf50q58
— Mitja Irsic (@MitjaIrsic) October 4, 2024
Vrhovno sodišče je poudarilo, da je plačilo za poslovno uspešnost zakonsko določeno v obliki nagrajevanja delavcev, ki se razlikuje od plačila za delovno uspešnost. Medtem ko je delovna uspešnost vezana na individualno učinkovitost delavca glede na gospodarnost, kakovost in obseg opravljenega dela, je plačilo za poslovno uspešnost odvisno od uspešnosti celotnega podjetja. Gre za kolektivno nagrajevanje vseh delavcev, ne glede na individualni prispevek vsakega posameznika.
Vrhovno sodišče je presodilo, da znižanje plačila iz naslova poslovne uspešnosti zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni ni bilo utemeljeno. Čeprav zakon o delovnih razmerjih delodajalcu ne nalaga niti obveznosti plačila za poslovno uspešnost niti minimalnega zneska tega plačila, je sodišče poudarilo, da delodajalca zavezuje prepoved diskriminacije iz 6. člena omenjenega zakona. V skladu z omenjeno določbo mora delodajalec pri plačilu za poslovno uspešnost delavcem zagotoviti enako obravnavanje glede na osebne okoliščine, med katere sodi tudi zdravstveno stanje delavca.
Ni nedopustno, da se pri določitvi kriterijev za priznanje in višino plačila za poslovno uspešnost upošteva število dni prisotnosti na delu, vendar pa uporaba tega kriterija ne sme biti diskriminatorna, poroča Delo.
Takšen način delovanja uničuje motivacijo za boljše delo, saj sposobni in bolj “pridni” delavci ne vidijo smisla v dodatnem trudu, če je njihovo plačilo enako kot pri tistih, ki ne prispevajo enako. Sistem torej nagrajuje povprečnost in celotno nesposobnost, kar dolgoročno vodi v slabše rezultate podjetij in gospodarstva kot celote.
A.H.