Na slovenskih sodiščih je leta 2021 sodilo 708 sodnic in 174 sodnikov. Slovenska sodišča so torej izrazito feminizirana in omemba tega dejstva ni noben seksizem, kar želi podtakniti Slovensko sodniško društvo pod vodstvom sodnice Vesne Rakočević.
V Slovenskem sodniškem društvu zapis predsednika SDS Janeza Janše na družbenem omrežju X vidijo kot spodbujanje sovraštva in nezaupanja do sodstva, zlasti do sodnic. Objavo, v kateri je Janša opozoril na stroške, ki so mu jih naložile sodnice v zadnjem letu, v društvu ocenjujejo kot seksistično in destruktivno.
Tako je Janša zapisal na omrežju X:
Ko najdejo prave sodnice, lahko eni sami osebi v manj kot enem letu naložijo naslednje denarne kazni:
17.12.23 Okr. sod SG – 300 €
17.4.24 Vrhovno sodišče – 12.624,45 €
26.6.24 Vrhovno sodišče – 12.262,30 €
18.8.24 Okr. sod. Celje – 480,00 €
6.11.24 Višje sodišče Celje -… https://t.co/uMvP9FEjiv— Janez Janša (@JJansaSDS) November 21, 2024
Na odziv Slovenskega sodniškega društva je Janša podal novo izjavo:
Vesna Bergant Rakočević, ki je podpisana pod spodaj priloženi ustrahovalni pamflet (proti)Slovenskega sodniškega društva, je tista razvpita sodnica, ki je po krivični, nezakoniti sodbi Patria zanjo junija 2013 javno čestitala sodnici Barbari Klanjšek.
In se za to podlost ni… pic.twitter.com/FTP234IK8S
— Janez Janša (@JJansaSDS) November 25, 2024
Nekdanji sodnik ESČP: Ženske sodnice so manj primerne od moških sodnikov
Izrazito večja zaposlenost ženskega spola v sodniškem poklicu je kompleksen pojav, odvisen od številnih dejavnikov, predvsem pa k temu prispevajo relativno nizke plače. Moški naj bi imeli raje poklice, povezane z močjo in bogastvom, sodniški poklic pa je pri nas premalo cenjen (tudi zato, ker ga opravljajo predvsem ženske). Zato je manj zanimiv za tiste, ki si želijo zgraditi kariero in se izkazati. Eden izmed vzrokov je tudi povečan vpis študentk na pravne fakultete v Sloveniji. Delo sodnika/sodnice je večinoma bolj stacionirano v okviru uradnih ur, kar ženskam z družino, ki so obenem tudi gospodinje, ustreza.
A nekateri pravniki opozarjajo, da ima pretirana feminizacija sodstva za delovanje pravne države škodljive posledice. Nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice dr. Boštjan M. Zupančič je že velikokrat govoril in razpredal o feminizaciji moških, ki raste skupaj z omenjeno problematiko. Pravi, da so ženske sodnice manj primerne od moških sodnikov. Pri tem izhaja iz “ojdipalne predpostavke o tem, da se vrednote psihološko v 5–7 letu starosti dejansko asimilirajo, potem pa je tukaj velika razlika med dečki pa med deklicami. Dečki se morajo odtrgati od matere in se poistovetiti z očetom. Deklicam pa tega ni treba. Skozi to travmo ne gredo in one ostanejo vezane na ta idol matere praktično vse življenje, kar za fante ne bi smelo veljati. In ker se to pri fantkih ne zgodi več, pride do implozije vrednot, do kolapsa normativne integracije, kot se temu tehnično reče,” je dejal v intervjuju za TV Slovenija. Pri tem je dodal, da ima pomembno vlogo igra tudi izobraževalni sistem, ki je na primeru dveh osrednjih pravnih fakultet – v Ljubljani in Mariboru – neustrezen.
Profesor Zupančič je že pred leti dejal, da premalo “razsodna” sodna veja oblasti ne more delovati kot imunski sistem države. Neučinkovit sistem pravosodja pa prizadene vse državljane, ki jim omenjeni sistem sploh ne služi. V praksi to pomeni, da nimamo nikakršnega pravnega varstva in da se vam lahko zgodi karkoli.
Vodeb: Žrtve izživljanja so otroci in moški
Psihoanalitik Roman Vodeb pa povezuje ženske z močjo in oblastjo, brez nadzora moških, z lisicami v kurniku. In nemalokrat se takšne lisice po njegovem izživljajo nad določeno skupino ljudi. To so lahko otroci, same ženske, najpogosteje pa moški. To je najbolj razvidno v ločitvenih postopkih in v centrih za socialno delo, o prikrajšanosti moških v procesih, ki vključujejo skrbništvo nad otroki, pa smo že pisali.
C. Š.