Poročali smo že o tem, kako so se na – očitno spretno piarovsko urejenem sestanku – srečali dva nosilca slovenske komunistične kontinuitete – ljubljanski župan Zoran Janković in tvorec novih obrazov in zadnji komunist Milan Kučan – in njun trenutni neuradni podložnik na vrhu izvršilne oblasti, predsednik vlade Robert Golob. Najprej je bilo videti, da gre za nekakšen labodji spev divje nepriljubljene vlade, podobno kot sestanek Kučana s Pahorjem, kjer mu je povedal, da bo moral odstopiti, ker so se že lotili novega projekta Janković. Ker pa so v javnost takoj po sestanku prišle ankete, da se je priljubljenost vlade močno povečala, pa so motivi za sestanek najbrž tokrat malce drugačni.
Slovenska medijsko-politična realnost je pač taka, da jo lahko razumemo komaj skozi lupo več povezanih dejavnikov. Poleg obnašanja politikov sta ključna odziv medijev in to, kar “namerijo” ankete javnega mnenja. Tokrat je “lekcija” meritev očitno dvojna, v vsakem primeru pa je povezana s pojavom zimzelenega predzadnjega predsednika slovenskih komunistov.
STA, Pop TV in drugi dominantni mediji na naslovnicah poročajo, da je podpora vladi v zadnji anketi Mediane (naročil jo je prav POP TV) višja kot oktobra, ko je bila najnižja doslej. Šlo naj bi celo za kar precejšen odskok – delo vlade po meritvi ankete podpira dobrih 36 odstotkov – oktobra je bila podpora le 26,3 odstotna – nasprotuje pa mu dobra polovica vprašanih. Med strankami ostaja vodilna SDS, se je pa razlika z Gibanjem Svoboda na drugem mestu zmanjšala. Prav tako se je zmanjšal delež neopredeljenih, s čimer POP TV in Mediana najbrž sporočata, da so neopredeljeni šli nazaj na vlak svobodnjakov.
Prav tako naj bi se zmanjšala razlika med SDS in GS – na 20,6 odstotka anketirancev z 22,2 odstotka pretekli mesec. Gibanje Svoboda pa obratno beleži pomembno rast podpore s 15 odstotki vprašanih (oktobra le 11,7 odstotka vprašanih).
Kaj želi sporočiti politično-medijski konglomerat?
Kot rečeno, se v slovenski politiki redko dogajajo naključja. Brez poznavanja metodologije meritev javnega mnenja je težko soditi o njihovi učinkovitosti ali (ne)pristranskosti, lahko pa kot zunanji opazovalci podamo oceno, da so slovenske ankete javnega mnenja vsaj videti tako, kot da se odzivajo na politične premike, ki navadnim državljanom ne pomenijo veliko, so pa simbolna dejanja političnih akterjev, ki tako ali drugače ustvarjajo zavezništva iz zamere.
Dve interpretaciji ankete
S tega vidika je mogoče anketo, ki jo je naročil POP TV, brati na dva načina: prvič, da Kučan utrjuje položaj absolutnega hegemona na levici in skrajni levici ter da so politični liki na tej opciji izključno odvisni od njegovega javnega blagoslova – pri izvolitvi nepriljudne Nataše Pirc Musar se je to sicer potrdilo tudi na volitvah.
Po drugi strani pa nakazuje, da naslednjega kandidata za levega mesijo, ki bi ga mediji na vso moč podprli, zaenkrat še ni na vidiku. Ob vstopu novih strank v politični prostor je rezultat Mediane tudi pomenljiv: takrat bi za SDS volilo 14,7 odstotka vprašanih, za Gibanje Svoboda pa 12,9 odstotka, sledila pa bi jima stranka Demokrati Anžeta Logarja z 10,7 odstotka podpore anketiranih, na četrtem mestu pa še neobstoječa Stranka Vladimirja Prebiliča s 7,4 odstotka podpore.
Rezultat je zanimiv, saj tiho indicira, da levi politično-medijski konglomerat še popolnoma ne zaupa Prebiliču kot naslednjemu novemu obrazu levice, morda tudi zaradi pomanjkanja karizme, kljub zunanjepolitično rusofilnem in ekonomsko socialističnem renomeju, medtem ko Logarja predstavljajo predvsem kot nekoga, ki bo glasove kradel predvsem SDS, ne pa strankam na levi.
Grožnja za levico
SD bi tudi v novi politični konstelaciji po anketi Mediane dobila 5,5 odstotka, Levica pa 4,7 odstotka podpore, a je treba upoštevati dejstvo, da ankete javnega mnenja po pravilu precenjujejo podporo sekundarnih levičarskih strank (na prejšnjih volitvah so napovedovali preboj v parlament za LMŠ in SAB). V takšni konstelaciji, kjer dvema spremljevalnima satelitoma glavne stranke na levi grozi izpad iz parlamenta, pa levici grozi poraz na volitvah, če se ne zgodi ena izmed dveh stvari: Logarja pridobijo na svojo stran kot naslednjega Gregorja Viranta ali pa nekako uspejo Prebiliča spremeniti v politika, ki bi ga naše volilno telo sprejelo. Druga možnost je, da poiščejo povsem nov obraz, kar pa je vedno težje, saj je Robert Golob za zmeraj umazal položaj t. i. “novih obrazov”.
Kučan je še vedno glavni
Obe interpretaciji pa nakazujeta na en sam zaključek: Milan Kučan je še vedno predsednik lutkovnega gledališča novih obrazov slovenske politike, kar pa v globljem pomenu nakazuje tudi, da se slovenska levica še vedno ni uspela rešiti spon jugoslovanskega diktatorskega režima. Stranka demokratične prenove je na tiho začela kot stranka diktatorske prenove, danes pa to počne vedno bolj naglas s subverzijo demokratičnih procesov in državnih institucij, po receptu še ene slovanske države na vzhodu.
Vrh lestvice priljubljenosti politikov od oktobra ostaja nespremenjen. Najvišjo oceno ima prvak SD Matjaž Han, druga je predsednica republike Nataša Pirc Musar, tretji pa evropski poslanec Vladimir Prebilič. Sledita jim predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in minister za finance Klemen Boštjančič. Na šestem mestu je poslanec in ustanovitelj Platforme sodelovanja Anže Logar. Koordinatorka Levice Asta Vrečko je na 15. mestu, predsednik vlade in Svobode Robert Golob na 17., predsednik SDS Janez Janša pa na 18. mestu. Predsednik NSi Matej Tonin je na 19. mestu.
Inštitut za raziskovanje trgov in medijev Mediana je raziskavo za POP TV izvedel med 18. in 21. novembrom na reprezentativnem vzorcu 737 polnoletnih prebivalcev Slovenije.
Mitja Iršič