Tožilci in sodniki so bili zelo razočarani, ko so ugotovili, da jim obljubljenih 600 evrov dodatka Robert Golob ne bo mogel izplačati, saj ta ni bil skladen z ustavo. Ampak obljuba dela dolg in če že Golob ni našel podlage za izplačilo, so se vsekakor oni zelo potrudili, da jo najdejo. In s svojim mnenjem jim je pri tem pomagal Inštitut za primerjalno pravo, ki je po poročanju Dela izjavil, da “začasni dodatek sodnikom ne bi bil v nasprotju z Ustavo RS”.
Sodniki in tožilci od premierja Roberta Goloba zahtevajo, kar jim je bilo obljubljeno. Izplačilo dodatka v višini 600 eur bruto sicer ni bilo v skladu z Ustavo RS, zato je bila parlamentarna procedura ukinjena, sedaj pa jim je zeleno luč prižgal Inštitut za primerjalno pravo, zato Slovensko sodniško društvo Golobovo vlado poziva k izpolnitvi svoje obljube.
Na ministrstvu za pravosodje niso bili zadovoljni, ko se je plačilo dodatka v višini 600 eur bruto izkazalo za neustavno. Odločeni, da dosežejo svoje, so pridobili mnenje Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani o predlogu zakona o začasnem dodatku za sodnike in tožilce. Ta bi, kot je sodnikom obljubil predsednik vlade Robert Golob, znašal 600 evrov. Po poročanju Dela je Inštitut svoje mnenje le podal, in sicer, da je neskladno z ustavo le v točki, kjer je zapisana dolžina trajanja ukrepa – prejemanja dodatkov.
Tožilci in sodniki zahtevajo takojšnje nadaljevanje procedure
Trdijo, da začasni dodatek sodnikom ne bi bil v nasprotju z Ustavo RS, zato Slovensko sodniško društvo Golobovo vlado poziva, naj “nemudoma” izpolni svojo obljubo in “predlaga nadaljevanje zakonodajnega postopka za sprejem zakona o začasnem dodatku sodnikom in državnim tožilcem (t. i. dodatek v višini 600 EUR), in sicer v fazi, v kateri je bil zakonodajni postopek v začetku februarja 2023 prekinjen”. V društvu menijo, da bi bila to za sodnike edina ustrezna korekcija, dokler se celotni plačni sistem ne uredi, češ da so sodniki “v depriviligiranem materialnem položaju”. Praktično celotni pravosodni sistem zahteva, naj se jih tretira kot “uboge reveže”, čeprav je jasno, da živijo bolje kot večina državljanov in državljank, da ne omenjamo dejansko depriviligiranih upokojencev, ki od pristojnih ne dobijo niti odgovora na vprašanja, kaj šele ustrezno uskladitev pokojnin, ki je dejansko problematična.
Ne le Sodniško društvo, enake zahteve o takojšnji vrnitvi predloga v parlamentarno proceduro po poročanju Dela zahteva tudi Društvo državnih tožilcev, ki ga vodi Boštjan Valenčič. Spomnimo, da je predlog zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev vlada v začetku februarja iz zakonodajnega postopka umaknila, saj je Golob ugotovil, da se je prenaglil (ponovno).
Na njihov poziv je odgovorila tudi Golobova vlada, ki je opomnila, da bo tematika obravnavana v okviru plačne prenove, katere cilji so zagotovitev ustreznega plačila zaposlenim v javnem sektorju, povečanje učinkovitosti javnega sektorja ter zagotavljanje kakovostnih in dostopnih javnih storitev. Med drugim so bistvene rešitve za dosego teh ciljev tudi nova plačna lestvica, vzpostavitev plačnih stebrov, ponovni pregled sistemov nagrajevanja in ponovni pregled potreb po ostalih spremembah v javnem sektorju.
Ana Horvat