Po zadnji raziskavi zveze Nato je Slovenija pri repu držav, podpornic Severnoatlantskega zavezništva. Na dnu se je znašla poleg Bolgarije, ki je edina država z večjim deležem skeptikov Nata. Podpora obrambnemu zavezništvu je sicer v vseh članicah še vedno “nad gladino”, kar pomeni, da se je za članstvo v zavezništvu izreklo nad petdeset odstotkov vprašanih.
Razmisleki slovenskih državljank in državljanov v veliki meri odstopajo od teh, ki jih je raziskava o Natu izmerila v drugih državah. Trend je opazen pri vseh vprašanjih anketarjev. Le 56 odstotkov Slovencev bi glasovalo za obstanek v zvezi Nato. Če upoštevamo vse vprašane iz vseh držav članic, bi bil ta odstotek znatno višji, in sicer 70 odstotkov. Največ glasov v prid zavezništva bi bilo v Albaniji in na Poljskem.
V enaki raziskavi, izvedeni pred enim letom, se je letos za 6 odstotkov znižal delež tistih, ki bi na referendumu glasovali za obstoj Slovenije v zvezi Nato, poroča STA. Delež tistih, ki bi glasovali za izstop, je ostal pri 30 odstotkih. Do padca podpore je prišlo na račun tistih, ki so odgovorili z “ne vem”.
Verjetno še najbolj zaskrbljujoči rezultati so se pokazali pri vprašanju, kako zelo pomembno je članstvo v zavezništvu. Le 56 odstotkov jih je menilo, da je tako, pri čemer jih je bilo le 19 odstotkov popolnoma prepričanih v to in 37 odstotkov razmeroma prepričanih. 19 odstotkov jih meni, da članstvo v zavezništvu ni pomembno.
Odgovornost slovenskih medijev
Delni odgovor, zakaj je v Sloveniji tako nizka podpora Severnoatlantskemu zavezništvu, je moč najti v naslednji statistiki. Zgolj 30 odstotkov vprašanih je izrazilo, da popolnoma ali delno zaupajo poročanju slovenskih medijev o ruski invaziji na Ukrajino. 67 odstotkov Slovencev poročanju medijev o tej temi ne zaupa. Od samega začetka invazije smo v slovenskih dominantnih medijih spremljali odmerjanje medijskega prostora politikom, nekdanjim politikom in mnenjskim voditeljem, ki so skušali prebivalstvo prepričati, da bi se morali v svoje dobro nemudoma enostransko razorožiti in prepustiti agresorju, Rusiji, ozemlja, ki jih je uspela okupirati.
Najvišji odstotek zaupanja pri tem kriteriju je zabeležila Finska (83 odstotkov), nižje od Slovenije pa so se uvrstile le Madžarska, Grčija in Bolgarija, poroča STA.
Veliko jih ne bi hotelo priskočiti na pomoč zaveznikom
Po rezultatih raziskave manj kot polovica Slovencev meni, da bi morala Slovenija pomagati braniti katero od preostalih članic zavezništva v primeru napada. Manj kot polovica jih tudi meni, da članstvo v zavezništvu zmanjšuje verjetnost napada na državo. Slovenci ostajajo tradicionalno nenaklonjeni povečevanju izdatkov za obrambo. Delež tistih, ki podpirajo povečanje izdatkov, se je sicer povečal iz 22 na 25 odstotkov. Število tistih, ki menijo, da bi morali za izdatke porabiti manj denarja, se je znižal iz 33 na 26 odstotkov.
Podobno nizka je tudi podpora nadaljnjemu zagotavljanja pomoči napadeni Ukrajini. Tudi v tem primeru je Slovenija s 50-odstotno podporo krepko pod povprečjem, ki znaša 64 odstotkov.
Raziskava je potekala med 17. aprilom in 18. majem. Svoje mnenje je v raziskavi izrazilo 30481 prebivalcev vseh držav članic in tudi iz Švedske. Anketarji so v vsaki državi anketirali približno 1000, v Albaniji in Črni gori pa približno 500 ljudi.
Gal Kovač