Na dnevnem redu 10. plenarne seje ustavnega sodišča je bila druga točka namenjena obravnavi pobude za presojo ustavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o RTV Slovenija, a ustavni sodniki takrat niso sprejeli nobene odločitve.
In medtem ko čakamo končno odločitev ustavnega sodišča, vlada že išče nekakšen izhod v sili, če seveda odločitev ustavnih sodnikov ne bo njim v prid. Vladna koalicija tako spreminja zakon o zavodih, ki sicer velja že od leta 1991, po skrajšanem (!) postopku. Novela ima le tri člene, katerih namen je “prenova razlogov za razrešitev direktorja in ureditev imenovanja vršilca dolžnosti direktorja zavoda”, kot so zapisali predlagatelji. Ali povejmo drugače: novela zakona o zavodih tako vladi omogoča, da lahko brez razpisa imenuje novega v. d. direktorja, zamenja torej v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha, če bi sodišče še dolgo odločalo o zakonu o RTV Slovenija. V primeru, da bi ustavno sodišče Grahu Whatmoughu vrnilo polni mandat, pa bi vlada lahko zahtevala od programskega sveta razrešitev direktorja. Če ta tega ne bi storil, bi ga vlada lahko po osmih dneh razrešila sama. Toda, pozor! Postavlja se vprašanje, ali bi novela veljala tudi za direktorja RTV Slovenija, saj njegovo imenovanje ureja specialni zakon o RTV Slovenija, ki načeloma prevlada nad splošnim, kot je zakon o zavodih.
Kratek pregled dogajanja
A vrnimo se na začetek in poglejmo bistvene dogodke, ki so zaznamovali proces dogajanja in odločanja o noveli zakona o RTV. Sprememba zakona o RTV je bila v ospredju že pred lanskimi parlamentarnimi volitvami, saj je Robert Golob večkrat poudaril, da se bodo, če dobijo oblast, zakona nemudoma lotili. In so se ga. Že mesec po prisegi Golobove vlade, 1. julija torej, je vladna koalicija v DZ vložila predlog sprememb in dopolnitev zakona o RTV Slovenija in predlagala obravnavo po nujnem postopku. Niti nekateri zadržki zakonodajnopravne službe DZ niso ustavili parlamenta, da bi zakon ustavili, in koalicija je zakon izglasovala. Prav tako ni zakona ustavil referendum na pobudo stranke SDS, je pa njegovo izvajanje začasno zadržalo ustavno sodišče. Ta neugodna odločitev za vladno koalicijo je nastala kljub obisku podpredsednice Evropske komisije Věre Jourove, kar je del javnosti razumel kot pritisk. Spomnimo, da se je med svojim obiskom srečala s pretežno levo usmerjenimi politiki in njihovimi podporniki. V času Janševe vlade pa je bila eno glavnih orodij leve opozicije, njene “civilne družbe” in akademije pri boju za padec vlade in vnovični prevzem oblasti. In prav zaradi navedenega je bilo še toliko bolj sumljivo, da je ustavno sodišče obiskala ravno v času odločanja o zakonu o RTV, srečala pa se je tudi z njegovim predsednikom Matejem Accettom, ki je sicer nato glasoval za zadržanje zakona.
Pritiski so se vrstili
Ni pa to bil edini pritisk v času odločanja ustavnih sodnikov o omenjenem predlogu. Požareport je razkril, da se je v zadevo vmešala tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Ta je konec februarja ustavno sodišče zaprosila za vnovični vpogled v spis, medtem ko je premier Golob večkrat javno pozval ustavne sodnike k čimprejšnji odločitvi. Kakšno odločitev si sam želi, je znano, vladna koalicija pa je ustavnemu sodišču kot priče celo predlagala zaposlene na RTV, ki so noveli zakona naklonjeni. Še več, predstavniki tako imenovane civilne organizacije Pravna mreža za demokracijo so na sodišče vložili intervencijo, češ da je sprememba zakona “nujna”. Ustavno sodišče je zato pohitelo in prejšnji teden nadaljevalo z ustavno presojo zakona o RTV, a se je zapletlo. V javnost so prišli podatki, da je ustavna sodnica Neža Kogovšek Šalamon delno zaposlena na Mirovnem inštitutu, ki je del Pravne mreže za varstvo demokracije, prav slednji pa so pisali novelo zakona o RTV, kar je premier Golob sam razkril v intervjuju na RTV Slovenija. Zato je zazvonil rdeči alarm – kako je mogoče, da je sodnica Neža Kogovšek Šalamon o zakonu sploh lahko odločala, ko pa ga je sama pisala? Zato je prvi podpisani pobudnik za presojo ustavnosti in predsednik Programskega sveta RTVS Peter Gregorčič takoj podal predlog za njeno izločitev iz odločanja o omenjeni zadevi, in sicer “zaradi kršitve objektivnega videza nepristranosti iz 23. člena Ustave RS”. Gregorčič je ob tem dejal, da bi po posvetovanju s pravnimi strokovnjaki v primeru, da ustavni sodniki omenjene sodnice ne bi izločili, to zagotovo obsodilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Sodnica Kogovšek Šalamonova je bila na četrtkovi obravnavi službeno odsotna, na ustavnem sodišču pa so sicer potrdili, da ima omenjena sodnica soglasje delodajalca za opravljanje dopolnilnega dela na Mirovnem inštitutu. Če se bo iz odločanja izločila, pa to ne bo edina izločitev. Iz postopka odločanja je že izločen sodnik Rok Čeferin, saj je pisarna Čeferin pripravila pravno mnenje za eno od strank v postopku. Neža Kogovšek Šalamon je bila edina sodnica, ki je glasovala proti Čeferinovi izločitvi.
Čakanje na odločitev
Pod črto. Zdaj o omenjeni zadevi odloča osem sodnikov, ki pa so po neuradnih informacijah razdeljeni na polovico. Kolikor se razmerje med sodniki ne spremeni, sodišče ne more sprejeti odločitve, saj je za to potrebna večina. Odločanje se v tem primeru lahko zavleče za več let. Nedavna izločitev sodnice Neže Kogovšek Šalamon bi lahko pomenila, da se tehtnica prevesi na stran tistih sodnikov, ki menijo, da je zakon neskladen z ustavo.
Petra Janša